amonra hvala za sočustvovanje
Res, tudi jaz sem slišala o njem dobro a tisti, ki so mi to govorili so bili njegovi prijatelji ali sodelavci. Jeza me je prijela, ko mi inšpektorica reče: "Ni nič novega a stvar ni nikoli šla naprej, ker potem ljudje niso nadajevali s prijavo in z vsem delom, ki to obsega". Pa ni vrag, da če bi le tisti, ki se jim je isto zgodilo, se opogumili in danes bi vsem bilo jasno kdo je! Na veterinarski zbornici so že vedeli in slišali večkrat te stvari o njem in še poslušati sem morala, da kako, da sem lahko takemu mazaču pripeljala svojega psa. Veste, dejstvo je, da je bolečina nepopisna in najraje bi vse skupaj izbrisal iz spomina. Zato ljudje nikoli ne grejo do konca. Jaz pa res nisem mogla tega. Vsaj vem, da če bo še kakšna žrtev, zagotovo ne bom s svojo tišino pripomogla k temu.
Čara, kuža je bil v redu a bila je možnost, da se bolezen spet povrne. Bil je v redu. Zelo v redu!!! Tako dober je bil, da smo bili prepričani, da dobra homeopatija bo lahko delovala dovolj učinkovito, da bo preprečila kakršnokoli poslabšanje. Nikoli nismo dopustili, da trpi in takoj, ko nam je na koncu veterinar povedal kako so stvari, se nismo obotavljali. Kje se iz moje zgodbe razbere, da smo bili sebični? Res, to pa ne drži za nas. Kuža se je v treh dneh hudo poslabšal. Bil je v redu še teden prej in to vse dokler ni dobil nekaj dodatnega k terapiji in od tistega dne se je vse končalo. Trpel pa ni, ker je bil zadnja dva dni na protibolečinskih tabletah in močnem kortizonu, kar je za trenutek kazalo, da gre na bolje a je bila samo začasna rešitev, da mirno dočaka naročen termin za evtanazijo. Res se mi ne zdi, da smo bili sebični.
Ta gospod (raje ne omenjam imena) je imel pred sabo vse izvide in zagotovil stvari, ki ne le, da niso bile resnične, ampak profesionalno ukrepanje je, da ko ugotoviš, da nekaj od tistega, kar si dal, je storilo kužku tako slabo, da poveš osebi: "Prosimo peljite ga v kliniko, ker mu ne morem pomagati - zamočil sem" in ne pa nas žaliti, da paničarimo in v končni fazi izključil telefon, da je bil nedosegljiv, ker je dobro vedel, da je zamočil. Kako lahko vidiš psa v tistem stanju in rečeš, da je normalno in da je nič?? A se zavedaš, kaj to pomeni?
Ponavljam, kuža je bil popolnoma v redu in izvid stroke je dokazoval, da je zdrav a ker je obstajala možnost, da se bolezen lahko povrne smo hoteli preventivno nekaj naredit glede na to, da uradne terapije ni prenašal dobro. To pomeni, da je prišel ZDRAV do njega in po njegovi terapiji tako poslabšal naenkrat, da smo ga mogli evtanazirat.
Niti malo ni bilo jasno, da ne bo šlo! Mi smo bili presrečni, ker je on bil zdrav! Ničesar nerealnega se nismo oklepali. A res nisem dovolj jasno napisala do sedaj?
No, ponavljam: do njega je prišel zdrav in od tam poslabšal vidno, da je bila potrebna evtanazija.
Strinjam se, da se marsikaj najde povsod in napake tudi v medicini načeloma se zgodilo in niso namerne a tu je bilo ravnanje čisto namerno, ne-etično in nelegalno zaradi določenih uporabljenih postopkov. Če bi se šlo samo za en primer, bi lahko rekli: Ja no, si imela pač smolo! Ne! Na žalost je seznam prijav poln in se ti vse to še vedno lahko zdi zgolj "smola"?
Imam občutek, da nekdo resnično noče videt stvari tako, kot sem jih pač objektivno (vsaj upam) opisala. Jaz sem naredila svoje in zaradi mene lahko hodite še naprej do njega! Nihče vam tega ne brani! A ko se bo kaj pripetilo (mogoče boste imeli srečo in se ne bo) nihče, ki je to prebral ne bo mogel reči, da ni bil opozorjen!
Lunette - mislim, da sem jasno prevzela odgovornost za izbiro izvajalca te dejavnosti in še vedno posplošuješ na celotno stroko z "po strani medicino", ko pa je moj prispevek zgolj namenjen samemu izvajalcu konkretno. Ne gre se, da je ubral malo manj zakonsko zdravljenje - govorimo o kazenskem dejanju (toliko, da veš kako je resna zadeva) in v to smo privolili, ker na naš poziv ali imajo dovoljenje za opravljanje tega, kar so storili, je bil odgovor DA a ni bilo res.
Glede veterinarjev, ki delo opravljajo v veterinarski ambulanti je spet druga stvar in se ne dotika te teme o alternativi, zato pa tudi nisem o tem govorila. Bi pa lahko omenila nekaj slabih izkušenj tudi pri njih a nič primerljivega s tem, kar se je zgodilo s tem.
Tudi tebi ponavljam: kuža je bil zdrav in homeopatija je bila samo preventiva. Upam, da je zdaj jasno. Glede tega, kar praviš od tumorjev, smo tudi to probali in se popolnoma strinjam. So stvari, kjer se strinjam, da je pametno dovolit, da živi dokler je kvaliteta življenja dostojna in dokler je še vidno srečen. Takoj po tem, pa je potrebno sprejeti odločitev. Ta primer, pa ni bil eden izmed teh.