Tema: Ovratnica

[irena90]

Zdravo,

moj pes je star že več kot 2 leti in še vedno kar naprej laja. Na sprehodu ni govora, da naju kdo ogovori, že laja nanj in se zaganja, če ga privežem in stopim samo malo stran, da bi se kaj na hitro zmenila, že spet laja na tiste ljudi, ko grem od doma in je malo časa sam, spet laja, skratka laja v vseh mogočih pogojih ( pred trgovino, v avtu....).

Pa sem se v dobi odraščanja na vse mogoče načine trudila, da bi lajanje vsaj zmanjšali ( z nagradami, z igračami, sploh ne vem več kaj nisem preizkusila. ) Zato me resnično zanima, če ima kdo kakršnekoli izkušnje z opvratnicami proti lajanju, baje jih obstaja kar nekaj vrst, sem slišala, ( tudi da nekaj špricne, takrat ko laja-citronka, ali kaj?)
Zanima me, kaj od tega bi lahko pomagalo.

Prosim za pomoč in vas najlepše pozdravljam.

Irena

[čara]

Klinc delujejo. Najdi vzrok zakaj laja in ga začni odpravljat. To je edino kar deluje.
Ima pes ločitveno tesnobo? Katere pasme je (določene so pač bolj lajave)? Ali je pes sam zunaj (dolgčas je pomemben faktor in pa mimoidoči, živali)?
Koliko zaposlitve pa ima dnevno v minutah-urah (poslušnost, zganjanje živine, učenje trikov, sled, agility, RO, prinašanje...).

Kako pa si dosedaj delala? TO da si z nagradami nič ne pove-lahko si potrjevala dejansko lajanje-opiši postopke!

Če se zaganja in laja-imaš malo bolj kompleksen problem kot zgolj lajanje-ali je negotov, agresiven...Kakšna je bila socializacija in kako je bilo v mali šoli in osnovnem tečaju?

Več podatkov, bolj podroben opis.

[Roxy]

Pri tako vztrajnih lajačih, kot je verjetno tvoj, ovratnice ne delujejo. Ovratnico s citronelo sem jaz preizkusila, deluje samo v situacijah, kjer "motiv" za lajanje ni zelo velik... V vseh ostalih situacijah pa ne. Razen, če je pes zelo občutljiv.

Kot je že Čara napisala, najti bo treba vzrok za lajanje, ki v vseh teh situacijah seveda ni isti. Pes zelo verjetno z lajanjem sprošča svojo napetost, odvečno energijo, stres...

Pri lajanju na ljudi moraš kot prvo ugotoviti ali se ljudi boji (najverjetneje) ali tebe čuva ali pa samo vzbuja pozornost ... Šele, ko to ugotoviš, boš lahko začela reševati težave.

Postopoma ga moraš navajati tudi na samoto, čakanje v avtu in privez (če se ga poslužuješ v določenih situacijah, ne moreš takega psa kar privezati nekam in pričakovati, da se ne bo pritoževal).

[irena90]

Hvala za vaš odziv.

V mali šoli : naprej smo ignorirali lajanje, potem se je lajanje nadaljevalo tudi na vodjo tečaja, nato sem strogo rekla ne, naslednja faza, naj ga še primem istočasno za ovratnico in rečem ne. Potem smo šli na preusmerjanje pozornosti. Šlo je na vadbišču na sprehodu pa ne, čim je bila motnja, smo s pozornostjo končali, potem smo tudi bili na sedi ali pa tudi prostor, ko je šel kdo mimo,  itd. Napaka, postal je še bolj pozoren na vsakega, ki je šel mimo. Ko sama delava trikce ali se igrava z  igračo je fenomenalen, a ko pride motnja je konec.

Za ta ločitveni sindrom sem se tudi držala navodil (neopazno zapuščanje stanovanja, brez spremembe obnašanja in poslavlanja), figo je pomagalo, čeprav sedaj, ko pustim radio in dam žogo z nagradami je boljše, saj čez čas občasno utihne.

Glede socializacije sem se trudila po najboljših močeh. Srehajala sva se dosti mimo šole, vrtca, po parkih kjer je veliko ljudi, tudi v živalskem vrtu je bil. Saj ni da ni. Nisem pričakovala, da bo kuža popolnoma opustil lajanje, vesela bi bila, da se to zmanjša, ker očitno ima potrebo, da se več oglaša, in vse te zadeve smo postopoma uveljavljali. Kuža je z nami v stanovanju, vsak dan ima najmanj en dooolg sintenziven sprehod, ter več kratkih. Če bi po vseh nasvetih, študiranju literature uspela pogruntati azlog lajanja, bi bila genij.

Mogoče, ampak spet ugibanje tudi izsiljuje, važič ne vem, pa tako luštkan je,  drugače pa tako naporen.

Pozdrav Irena

[Roxy]

Potem nekje nekaj nisi delala v redu.... Načeloma ste imeli stvari kar dobro zastavljene (no, malo preveč različnih prijemov, v isti situaciji za moj okus). Razen, če gre za strah pri lajanju na ljudi, tu bi bilo treba vložiti več dela na desenzibilizaciji, prijetnih izkušnjah s tujci. Lahko, da si prehitro obupala ali prehitro stopnjevala "trening" na sprehodih, če je stvar funkcionirala na poligonu. Motnje je treba dodajati postopoma, tako, da pes še normalno funkcionira. Ko se preveč razburi, ga ne moreš nič več učiti. Možno je tudi, da si prepozno odreagirala npr. pri približevanju človeka in so potem tvoje zahteve po sedi ali prostor psa še bolj spravile v stres in se je navadil, da to pomeni nekaj "slabega". Tudi doslednost in tvoja umirjenost sta ključnega pomena. In seveda pravočasno potrjevanje željenega vedenja. Če si preusmerjala pozornost tako, da si npr., ko je začel lajati, začela mahati z igračo naokoli, si lajanje samo spodbujala... Je pa tako, če sama ne veš zakaj se v določeni situaciji pes tako obnaša, morda ne bi bilo slabo, če bi se še kdaj individualno dobila z inštruktorjem.

Za doma - pri ločitveni stiski je boks zlata vreden. Poleg tega mora biti pes dovolj zaposlen, ne smo zletan na sprehodu (iskanje, prinašanje, poslušnost...).

Seveda je pa tudi to možno, da pes pač rad laja in poleg tega je ugotovil, da ob lajanju dobi ogromno pozornosti. Čeprav to verjetno ne velja za vse opisane situacije.

[čara]

Evo da opišem mojo. Imela je BLAGO ločitveno tesnobo, kar pomeni, da je bila nervozna in cepetala ob odhodu, za tem pa 10-15 minut lajala, tulila (uničila ničesar).
Pa sem se oblačila in ostala v hiši, vzela ključe, pa se kar vsedla za mizo. Pa vzela ključe in jih odložila nazaj, odšla za 30 sekund ven in postopno dalje. Od psice se nisem poslavljala, je tudi nisem pozdravljala.

Lajanje na pse-iz razdalje 100M, še posebno na svetle, bele in pa večje. Hvala lepa forumašici, ki mi je skopirala knjigo in DVDje Control Unleashed, kjer sem dela po sistemu "Look at that dog". Zdaj je so "problem" samo preveč vsiljivi psi in pa taki, ki jo fiksirajo in tisti, ki jo spomnijo na dve napadalki. Vendar GRE!

Lajanje na srne, mačke iz hiše ven, ker gospodična vidi skozi balkon podnevi. Umiri in utiša jo  dajanje na prostor na en tepih stran od balkona.

In pa mentalna zaposlitev-ni dovolj sprehod, ni dovolj igra s psi, prinašanje žoge, cufanje. Enostavni NI dovolj. Približno 50% dnevnega obroka dam kot nagrado, preostali del pa v konga (ali kaj podobnega), v skrajni sili-če nimaš kakih mentalnih igrač, lahko skrivaš brikete, priboljške po hiši, pa naj jih išče ali pa igračo. Skorajda vsak dan se učimo neko reč-zdaj je na tapeti zapiranje vrat. In ker je taka, da hitro pozabi stvari, ki ji niso prioriteta-obnavljamo znanje na tedenski bazi. V sprehod vključim odpoklice, obrate, vijuganje med nogo, poleg, šolski odpoklic.
Malo je odvisno glede pasme, zmešnosti pasem, da najdeš aktivnost, kjer srce zapoje in še možgani zraven.

Je še ena reč-naučiš glas...potem pa še tiho (jaz im šššš). Pač laja in ko utihne, potrdiš nagradiš.

Moja je mešanca med nemškim ovčarjem in labradorjem. Obe pasmi sta taki, da rabita delat, met poln gobec (si nosi žogo na sprehodu, ji dam čvekajoče igrače (kong, termoplastična guma...).

Jaz recimo spodbujam lajanje pri igri oz. me tam ne moti in kar naj se dere, naj si da duška, pazim sicer v kakem okolju se to grema.

[irena90]

Najlepša hvala za ideje. Greva s kužatom sprobati predlagano.

Pozdrav Irena

[Tejch]

Imela sem podoben primer. Imam psico, ki sicer živi veni in je večkrat lajala ponoči tudi po par ur skupaj. Pa vedno laja, ko grem stran od nje in jo zaprem v pesjak. Je pa sicer za svojo mešanico pasem (kraški ovčar, zlati prinašalec) kar precej aktivna.

Kaj pomaga proti nočnem lajanju? Dovolj dolgi sprehodi (2x po 1,5-2 uri, zjutraj na povodcu, zvečer je nonstop spuščena), zvečer jo moram poleg daljšega in bolj aktivnega sprehoda še dodatno utrudit. Včasih sem ji metala žogice, sedaj tega zaradi noge ne sme in zato delava trikce, iskanje igračk, iskanje hrane in podobne stvari. Tako sfutram pol večernega obroka. Ostala polovica gre v igračko, ali pa dobi kako žvako ali kost.

Kaj pa pomaga proti lajanju, ko grem stran? Predvsem, da jo zmantram in fajn precartam, ter da sem seveda dovolj časa skupaj z njo čez cel dan. Sicer še vedno laja par minut, ko jo zaprem v pesjak, ampak včasih je lajala tudi po pol ure ali eno uro. Sedaj ji rečem, naj bo tiho in utihne (razen če hodi okoli kaki pes).

Se pa vedno, ko ne dobi dovolj zaposlitve lajanje spet pojavi. Najprej tisto, ko gre v pesjak, ko pa par dni nima dovolj zaposlitve pa ima žurke tudi ponoči  . Takrat pa tudi ne pomaga, da ji govorim naj bo tiho.

Laja včasih na nove stvari na sprehodu, takrat grem sama do njih, ji pokažem, da je vse OK in potem se jih več ne boji in ne laja. Na pse in ljudi načeloma ne laja, tako, da glede tega nimam nekih idej 

[Lunette]

Jaz bi si zapisala po vsakem sprehodu/konec dneva...kaj je psa sprovociralo. Tko zelo natančno analizo, kdaj, kje kaj sem jaz takrat počela itd.
Potem bi bila pozorna kdaj je pes še bil sproščen (koliko oddaljen je bil od motnje).
Doma ''na suho'' bi začela utrjevat vaje ''pridi greva/pusti'' in pa ''poglej poglej'' (''look at that game'' http://www.youtube.com/watch?v=EdraNF2hcgA).
Potem bi pa delala nekak po sistemu (ki mimogrede deluje na agresivnih/tečnih/nesigurnih/prestrašenih psih) - Pes začne lajat, ker prepozno odreagiraš ali nepredvidiš situacije - Greš nazaj. Psa pač ''pocmokaš'' z vajo ''pridi greva'' in se umakneš. Pri čemer ne daješ nobene nagrade. Nagrada je že umik, če je pes nesiguren. Če je pa samo tečen je pa to pravzaprav kazen  Ko se pa objektu/osebi približuješ in ne laja pa bogato nagrajuješ. Predvsem pazi, da ne podkupuješ! Ne psu šunk pod nos tiščat (sploh ne ko je že napet ali ko že laja!). Samo če zahtevano vajo izvede.
Da pa pes ne začne buljit in iz tega ven potem žnarat pa morata prej znat vajo ''look at that'' in jo izvajat pravočasno. Torej preden pes vidi moraš videt ti in mu s temi motnjami ne dat šanse, da bi ''ven padu''. Če pes predolgo razmišlja o svojih ''stiskah'' slej, ko prej znori. Zato vam je pa po dajanju na sedi/prostor spet začel (najbrž še bolj intenzivno oz. iznanada) lajat. Pes za hendlanje situacij potrebuje gibanje. Nikar bežanje in hitro premikanje. Počasi - a zanesljivo s tvoje strani. Mora po domače povedano ''predihat'' sitacijo.

Čisto plastičen primer: Greš čez park. Nasproti prihaja potencialni nalajani.
1. Psa pravočasno začneš hecat z vajo ''look at that''. Pri čemer lahko stopiš rahlo v stran (tako, si ti med psom in motnjo) in v rahlem loku zaobideš sitaucijo s psom, ki je motiviran z vajo. Prehod čez sitaucijo v loku je sploh pomembno, ker čisto frontalno v ravni liniji psa brezpotrebe provocira. Tko rahlo bočno v loku pa ga sprosti.
2. Pes te prehiti in začne lajat. Tisti moment se ti veselo obrneš in psa pocmokaš z vajo ''pridi greva'' in greš stran. Takoj ko je pes sposoben funkcionirat pa šibaš nazaj z vajo ''look at that''. Pri tej izvedbi je idealno če imaš čisto za začetek ''statiste''. Torej se spraviš na poligon pa imaš zraven nekoga, ki sodeluje.

Nekako tako - Pes laja -ON gre stran, NE nalajani. Pes ne laja - dobi potrditev pa potencialni nalajani lahko gre. Torej, če žnara se odstranjuje on. Če je priden pa bav bav odide.

Če pes med žnaranjem postane neobvladljiv (al fizično al samo da se vrti in zaganja...) pa so zlata vredne vaje od Linde Tellington Jones (ttouch). Pa dvojno pripenjanje psa (nima šans se vrtet). Tako, da imaš psa pripetega na povodcu z dvema karabinoma in enega pripneš na ovratnico, drugega pa na oprsnik/halti. Druga varianta pripenjanja ti je tudi na razno raznih oprsnikih, ki se pripenjajo spredaj (spet kombinacija z dvojnim pripenjanjem). Tako psa lažje obrneš k sebi, ne more tako učinkovito vlečit, pa se davit, pa se vrtet itd.