Tema: Vprašanje glede obnašanja posvojenega psa

[KARMEN]

Moja Lili bosanka, ki v življenju ni videla igrače, zelo lepo dela poslušnost na priboljške, zato jo z igračami niti ne motiviram, ker je sploh ne zanimajo, oziroma se jim izogiba.

[neznalec]

Po dolgem času se ponovno javljam z updatom. Pes je krasen, za »bretonca« precej miren, sploh doma (kavč-/naročni-pes) in v mestu (če v bližini ni kakšnega kosmatega življa). V naravi živahen in zdaj, ko natreniran, odličen tekaški sopotnik tudi na tekih preko 40 km, je pa res, da zna biti kak jutranji tek še vedno vlečenje in spodbujanje psa dokler ne detektira potencialnega plena in se prebudi. Zelo poslušen (do določene stopnje motnje) in željan ustreči.

Mirnost ob mačkah, ki sem jo omenjal nekaj objav nazaj, je že zdavnaj izpuhtela … vmes so se pojavili še ježi, veverice, zajci, miši, dravske podgane, srne, zajci etc., na srečo pa je vsaj ob perjadi povsem obvladljiv. Zadnje mesece sem precej delal na poslušnosti ob tovrstnih motnjah in tudi tu precej napredoval — npr. ni ga več treba ritensko vleči mimo ježa in mogoče je iti mimo mačke brez da podivja. Zaenkrat je odpoklic, ko enkrat steče za plenom, vse prej kot zanesljiv; deluje pa, če ga prehitiš. Sprva skušal delati izključno s pozitivno nagrado in nagrajevanjem pozornosti name ob plenu, vendar se je to izkazalo za neuspešno (npr. po tem, ko je zagledal 40 m oddaljeno mačko, je še dobre pol ure po njenem odhodu nepremično sedel in gledal proti njeni zadnji lokaciji … ), pogled v mojo smer (samoiniciativen) je bil nepredstavljiv in edin ukaz, ki je deloval je bil sedi … poleg tega pa je bilo nagrajevanje precej oteženo, saj ga hrana niti približno ni zanimala, priboljški (tudi hrenovke ipd.) prav tako ne. Pred kakšnim mescem in pol sem po dolgem premlevanju in obotavljanju v enačbo vpeljal pozitivno kazen in prišlo je do bistvenega izboljšanja; pri povsem zanesljivem odpoklicu od divjadi še nisva, pri mačkah pa je napredek očiten …

Pri srečanjih z drugimi psi se je zelo izboljšal, če drugi pes ne pikira nanj v 95% miren, problem le pri spuščenih psih in tistih, ki gredo direktno vanj … tu še vedno precej oster, čeprav ne vedno. Za mirne reakcije in ignoriranje nagrajen in zaenkrat se situacija še naprej izboljšuje. Nekajkrat se je celo igral z drugimi psi (preverjeni psi in moj spuščen), vendar se na povodcu zaenkrat raje izogibam kontaktu.

Postopoma se je sprostil in se igra - posebno z »dlakavimi« igračami privezanimi na palico ali na vrv; zunaj hitro izgubi interes za igrače, vendar postopoma napreduje.

Še enkrat hvala za vse nasvete in se še kaj oglasim, da ne spremljam le pasivno.

[čara]

Povsod kjer ni zanesljiv (gozd, bližina gozda, divjadi) naj bo na  povodcu. Vsaj slednem in bodi ves čas pozoren in delaj z njim. Usmirjeno delo-ali je to preganjenje igrače na "ribiški palici", tekanje za žogami( pomaga, če imač več enakih žog-ne rabi niti prinašat), Je pa fajn, da spusti prvo žogo, predno vržeš drugo-to lahko dosežeš s tem da žongliraš z drugo žogo v rokah, da si jo brcaš med nogami in ko spsusti svojo iz gobca vržeš drugo, pomaga tudi, če je žoga iz trdega materiala. Mehke žoge so super za žvečenje in eni psi so čvekači, cufanje, delo z nosom.

Vsakič ko bo ušel, boš spet na začetku z odpoklicem. In tudi ni varno, niti fer do ostalih gozdnih prebivalcev.

Na prazen želodec pa tudi moja psica niti v sanjah ne bi tekla tko 2-3 ure po obroku pa že gre.

[neznalec]

Aja, verjetno sem nejasno napisal ... pravzaprav večinoma na povodcu (v mestu navaden, v naravi na slednem, včasih tudi flexi ... odvisno od terena in namena).
Spuščen je na prijateljevi kmetiji, kjer je več ograjenih pašnikov za ovce, in na poznanih poteh v naravi, ki so dovolj zamejene in pregledne, da lahko reagiram preden se zažene, hkrati pa na njih ni divjadi oz. je ta zelo redka. Do zdaj še ni zbežal oz. sem ga vedno pravočasno ustavil. Kadar sem na poteh, kjer se divjad pogosteje pojavlja, je vedno privezan. Ko že steče, je odpoklic na cca 40%; če pride, sledi velika nagrada, če ne, mu pomagam do mene s povodcem. V zadnjem času kombiniral odpoklic s "stop" (ki sicer vezan na korekcijo), kar je precej izboljšalo situacijo. Problem je pač, da je bistveno lažje vaditi na mačkah, vevericah in drugih približno urbanih živalih kot pa na divjadi, ki se pojavlja bolj sporadično.
Kar se sprehodov tiče - vso hrano dobi za delo iz roke briket po briket, tako da so sprehodi precej delovni ... predvsem odpoklic in srečanja s psi, pa tudi osnovna poslušnost. No, na kakšnih daljših tekih dobi tudi kakšno pest iz posode med daljšo pavzo oz. doma iz ene od tistih igrač, iz katerih z nekaj truda letijo briketi.
Mah, neke žoge, ki bi ga zelo zanimala še nisem našel. Največji hit so stvari iz flisa in igrače, pokrite z zajčjo kožo, vendar pa te niso posebno žilave. Prazen želodec niti ni tak problem, mislim da pač ni posebno jutranji tip (danes zjutraj je npr. počasi prišel iz boksa in se mi skušal spraviti v naročje, ko sem sedel na tleh in razvozlaval vezalke tenisk). Ali pa ga ti obmestni hribi ne "inspirirajo" dovolj ... če gre v bolj resno naravo teščost in zaspanost hitro izgineta ...