Slaba volja iz zavetišč ima v veliki večini svojo zelo realno podlago. Razlaga bi bila v tem okviru preobširna. Ni eksplodiral samo Zonzani ampak tudi drugi, ker se je objavljalo in oddajalo živali brez njihove vednosti. Se je tudi lažno posvajalo živali in se jih potem oddajalo naprej, pa še marsikaj bi se našlo. Na področju naših živalovarstvenih društev se dogaja marsikaj, kar nima z dobrobitjo živali nobene zveze, povzroča pa zelo veliko škodo tistim, ki dejansko dobro delajo.
Zbiranje prostovoljnih prispevkov v obliki denarja ni povsem enostavna zadeva, čeprav se zdi, da je v dobi interneta to silno lahko - samo dovolj žalostno zgodbico rabiš, pa cekinčki zacingljajo. Če se vate zapiči inšpekcija pa zna biti skrajno zoprno.
Res je lepo, da nekdo želi pomagati, vendar mora biti pomoč premišljena, taka, da imajo od nje živali korist in ne škodo. Ja, tudi škoda se lahko naredi in to ne majhna. Zato večina zavetišč svoje prostovoljce izobražuje, določeno izobrazbo zagotovi tudi rednim sprehajalcem. Če se ne motim lahko pse sprehaja vsak, ki ima pol ure časa samo še v enem zavetišču. Predvsem pa se naredi velika in včasih tudi nepopravljiva škoda, če se gredo prevzgojo wannabe whispererji brez pravih izkušenj in izobrazbe. Po možnosti kar spotoma, na sprehodu, brez vednosti zavetišča. Vedeti je namreč treba, da vsak ugriz psa potegne za seboj posledice. Te so dovolj hude že za lastniške pse, za zavetiške pa pa....In ja, so bili konkretni primeri...
Užaljeno cepetanje in kričanje zaradi povsem dobronamernih in realnih pripomb pač samo kaže na nezrelost vpletenih. Zato in samo zato: takih togotnih najstnikov pač ni mogoče vzeti resno.