Gluh Pes - Kako živeti z psom ki ne sliši?

ninci · 51705

sarci

  • *
    • Prispevkov: 1.225
    • Točke: 0
Odgovori #60 : 21 April 2006, 12:03:41
quantum to kako izgleda sem tudi jaz že enkrat spraševala pa pravega odgovora ni bilo. Pri nekaterih gluhih psih se tega ne opazi recimo od cummagythis Chuck (DA) je en tak primer. Ne gre pač za popolno gluhost še vedno pa se ta gluhost lahko deduje in pes daje gluhe potomce naprej. Pri popolnoma gluhem psu pa se to najbrž res opazi z znaki, ki jih je navedla že Valvasor.. v leglu.



Jp, Chuck je gluh na desno uho.. Je pa to prislo z geni, nazalost, in se sploh ni opazilo dokler nismo sli na slusni test, kjer se je pokazalo da je napol gluh. Zaenkrat se se ok odziva, ker slisi pac (samo) na drugega.
Me pa zanima, kako bo s starostjo? Glede na to da stari psi ponavadi oglusijo .. bo on se prei cisto gluh?



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #61 : 21 April 2006, 12:24:06
Kot pravijo, se stanje ne spreminja. Torej kolikor je sluh prizadet od rojstva, tak tudi ostane. Razen, če ne ogluši zaradi drugih vzrokov, možnost zato pa je enaka kot pri drugih psih.


BlackRosie

  • *
    • Prispevkov: 20
    • Točke: 0
Odgovori #62 : 10 Februar 2010, 13:23:31
Mogoče tole ne spada ravno sem, pa vseeno:

Oče ima 16mesečnega mešanca z labradorcem, ki sicer odpoklica še ne obvlada 100%, se pa trudimo =) Ker sem jaz edina pasja "varuška" in sem kar pogosto z njim, sem opazila, da Nero ne zna določiti smeri, iz katere pride glas. Npr. pri odpoklicu bo dvignil glavo in se začel ozirat okrog sebe (meni to pove, da sliši), a če me ne bo videl, bo stekel kar nekam, v naključno izbrano smer. Tudi oče je to opazil. Sprva sva domnevala, da se kot mladič še uči in navaja, ampak zdaj pa se mi vsebolj dozdeva, da bi lahko bilo kaj narobe z njim. Ušesa mu redno pregledujem in odkar je pri očetu, ni imel nobenega vnetja ali kaj podobnega.
Je imel morda še kdo drug kakšno tako izkušnjo?



Katarina.T.

  • *
    • Prispevkov: 7
    • Točke: 0
Odgovori #63 : 10 Februar 2010, 15:55:08
Mene pa zanima čisto tako informativno, če so/ste vzreditelji, ki ste imeli v leglu gluhega mladiča naredili genetske preiskave, ker se to očitno prenaša preko genskih kombinacij in bi bilo edino odgovorno ugotoviti kateri izmed psov je nosilec tega gena in bi ga bilo potemtakem potrebno umakniti iz nadaljne reje? Ker za moje pojme je najlažje obolelega mladiča odstraniti in vse skupaj pomesti pod preprogo in trditi, da je bilo storjeno edino prav. Zakaj 21. stoletje? Ker so omogočene razne genske preiskave, katere sicer stanejo, ampak ravno v tem je smisel pravilne rodovniške reje, mar ne? Zdravi in karakterno tipični predstavniki določene pasme, ne pa da naivni kupec kasneje pari svojo psičko po najboljši vesti, v leglu pa dobi gluhega mladička. Zakaj naivni? Ker je kupil rodovniško psičko in je zaupal vestnemu vzreditelju, da je dobil zdravega mladiča, le ta pa je zamolčal, da je bil v istem leglu tudi primer gluhega mladiča. S tem pa se prenaša problematika bolezni dalje pa čeprav prikrito...

Zakaj tako vprašanje? Danes sem si ogledala dokumentarec, ki ga je nekdo (mislim, da Deteljica, če se motim, se opravičujem) objavil v sosednji temi in sem bila zgrožena. Govoril je namreč o rodovniški vzreji in napakah, ki si jih vzreditelji dopuščajo. In dokumentarec jasno kaže brezvestnost določenih britanskih vzrediteljev, ki vedo, da njihovi psički bolehajo za resnimi genskimi napakami, a jih vseeno parijo in molčijo o bolezni.

To vprašanje ni letelo na zgoraj omenjene Nemške doge, ker bi bilo krivično, saj je ta problematika prisotna pri čisto vseh pasmah in se posledično dotika čisto vsakega vzreditelja. Če sem bolj natančna, sama sem lastnica psičke Coton de Tulear, katera velja za eno izmed najbolj zdravih pasem, a se že pojavljajo primeri, ki imajo zelo resne alergije, da o primeru gluhe psičke sploh ne govorim  (OT. se pa gluh kotonček s svojimi 5kg še vedno ne more primerjati z npr. gluhim zlatim prinašalcem).

Upam, da nisem koga užalila s tem vprašanjem in s tem tudi ne mečem vseh vzrediteljev v isti koš. Izpostavljala sem le črni scenarij, ker bi bil post mnogo predolg, če bi upoštevala vse možne vidike in pristope k vzreji. Me pa zanima kako se s pojavom vse bolj razširjenih genskih bolezni (in gluhost je ena izmed teh) soočate vzreditelji tukaj, saj npr. v Angliji po dokumentarcu sodeč, o tem nočejo govoriti. Pa mimogrede, v dokumentarcu je najbolj izpostavljena pasma King Kavalier spaniel, je pa najbolj groteskna zgodba o rodezijskih grebenarjih, katere vzreditelji uspavajo, če nimajo tistega tipičnega grebena (pa čeprav je mladiček popolnoma zdrav, le prave vrednosti nima, ampak to spada že v drugo temo).

Lp, Katarina



Pinky

  • *
    • Prispevkov: 523
    • Točke: 0
Odgovori #64 : 10 Februar 2010, 16:53:40
BlackRosie, mogoče pa tvoj kosmatinec ne sliši na eno uho.Dobro bi bilo preveriti na BEAR testu,ki pa se pri nas redko izvaja, le ko pride za to usposobljen veterinar. Ponavadi ga naročijo vzreditelji,ki testirajo svoja legla in takrat tudi objavijo na forumih, da lahko pridejo tudi drugi.

LP Ika


andreja

  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 7.101
    • Točke: 28
  • vedno z mano
Odgovori #65 : 10 Februar 2010, 22:13:45
Tako je bilo tudi pri našem, ki prej ni slišal na eno uho zaradi močnega vnetja ušesa. S travo in posledično unetjem v ušesu je prišel že v zavetišče... In je brez bobniča. Zdaj pa itak ne sliši na nobeno zaradi starosti.  ::)

Je slišal, ni pa znal določiti smeri.

Katarina, tako je povsod. Zato se je pa treba pozanimat kaj in kako in zato so med drugim tudi rodovniki. Dobri vzreditelji pasem, kjer je gluhost relativno pogosta imajo narejen bear test pri mladičih in starših. Gluhost gre pa največkrat z roko v roki z belimi pasmami psov ali belino na sploh.

http://blueberry.moj-album.com/

http://www.youtube.com/watch?v=CbKsgaXQy2k&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=2xB4dbdNSXY&feature=related

Never argue with an idiot; first he will drag you down to his level, then he will beat you with experience :P


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #66 : 11 Februar 2010, 15:14:01
gluhost se ne deduje preprosto, tako da bi naredili test, pa bi vedeli vse - kdo je clean in kdo je nosilec, lahko se najde samo prizadete. je pa zadeva taka, da je (dedna) gluhost tesno povezana z barvo (nekatere oblike bele ali bele z lisami). Pri razvoju zarodka, ima melanin (pigment) zelo pomembno vlogo pri tvorbi notranjega ušesa (pa še marsikje drugje tudi). Pri pikastih - harlekin - lisastih je precej odvisno od slučaja, ali bo pigment na področju notranjega  ušesa prisoten ali pa ne. Če bi hoteli povsem odpraviti gluhost pri dalmatincih, argentinskih dogah... bi jih  morali  vzrejati v drugih barvah. Z izločanjem prizadetih iz vzreje, lahko samo do neke mere zmanjšamo pogostnost dedne gluhote.


andreja

  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 7.101
    • Točke: 28
  • vedno z mano
Odgovori #67 : 12 Februar 2010, 20:23:29
Kako pa je s samojedi? Zanje še nisem slišala, da bi bili kateri gluhi...


http://blueberry.moj-album.com/

http://www.youtube.com/watch?v=CbKsgaXQy2k&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=2xB4dbdNSXY&feature=related

Never argue with an idiot; first he will drag you down to his level, then he will beat you with experience :P


Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #68 : 13 Februar 2010, 13:25:33
Beli psi genetsko niso vsi enaki. So vsaj tri, na pogled podobne, genetsko pa povsem različne oblike. Pri samojedih (pa pri belih huskijih, nemških ovčarjih, pa če se ne motim tudi pri belih pastirskih pasmah in še kje) se gluhi psi rodijo enako redko, kot pri temno obarvanih psih. melanin imajo normalno prisoten, a pri enih ne vstopa v dlako, pri drugih pa ne gre za belo ampak za ekstremno razredčeno krem barvo.


beaglelover

  • *
    • Prispevkov: 1
    • Točke: 0
Odgovori #69 : 05 April 2014, 19:11:46
vsi ki pravite da so gluhi psi za evtanizirati se motite. kako lahko pomislite na kaj takega!! doma imam beagla ki je gluh
in kaj zato je manj vredn kot otali? bi ga moralievtanizirati? lepo vas prosim.. znjim živim že 5 let in je dosti bol priden in lep kot
ostali psi.. kupili smo ga pri enih vzrediteljih (oni niso vedli da je gluh) ko smo ga imeli že okrog enega meseca smo ugotovili da je gluh
ko je vsako jutro moj oče odšel v službo (psa smo imeli v garaži in imamo električna vrata) z avtom in je odpru vrata se ps ni zbudi niti pogledal
kaj je. odpeljali smo ga h enemu možakarju ga pregledat in res je bil gluh in še vedno je in zato ni nič manj vreden. nism še vidla bolj pametnega in hvaležnega psa
naučila sm ga vseh možnih trikcev (glas - mu pokažm z rokami kot za govorit, prosim (se da na zadnje noge) - mu pokažm z dvemi prstmi v zrak, preval, krog, nazaj, prostor, sedi in še in še), ko greva na sprehod ga vedno spustim in v roku 5 minut me pride pogledat kje sem in vedno se obrača nazaj če sm še vedno za njim.
življenje z gluhim psom je istokot z navadnim ;)

če bi se dalo vam bi dala slikcoampak se neda.



barbara10

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 1.684
    • Točke: 0
  • Moji musketirji in cebelice...
Odgovori #70 : 05 April 2014, 19:32:13
Malo za hec in malo za res:

Imeti gluhega psa prinasa s sabo tudi prednosti tj. hladilnik, mikrovalovko, shrambo... lahko odpres, ne da bi te slisal, ko spi cisto na drugem koncu hise... pri nasih (vsi slisijo, tudi 12-letnik) ni variante, da bi lahko potiho odprl. Kaksen luksuz mora biti, imeti gluhega psa pri odvijanju cokolade, bonbonckov...

Smo sicer imeli eno zelo staro, malo dementno, popolnoma gluho in na eno oko cisto slepo, na drugo pa skoraj "pudljico"... se da cisto normalno ziveti s temi psi, le zunaj morajo biti strogo pod kontrolo oz. na oceh.


Kimi

  • *
    • Prispevkov: 329
    • Točke: 0
Odgovori #71 : 06 April 2014, 09:05:53
Tudi moj prejšnji pes je bil gluh zadnja leta, pa še skoraj popolnoma spep. voh je imel pa se dober, kar se tiče bonbončkov ali sladoleda  :P . Ko sem opazila, da na sprehodu ne sliši več avta, ker naučen je bil tako, da ko se je približeval avto, je bil strogo za mojimi petami, brez vsakega opominjanja ali klicanja. potem pa smo to malo sprobali in videli, da je oglušel. ko sem šla z njim na sprehod sem ga pač privezala. Od začetka je bil malo začuden saj je bil na povodcu zelooo poredko,pa po nogah sem se ponavadi pred njim posprejala s kakim deodorantom, potem pa rekla gremo...na travniku odvezala in me je brez problema našel. Sedaj ga ni več, samo ko se spominjam nazaj mi je kar hudo, kaj vse se da in zakaj je moral že it..bil pa je star točno 14 let. vse se da če se hoče  :)