Se strinjam s Čaro. Ni vsako grizljanje moteče. Naša zna velikokrat prav nežno, luštno "zobkat", to me ne moti, mi je celo všeč. Mogoče sem tudi zato bila preveč popustljiva, ko je bila še majhen mladiček in je tako srčkano in igrivo grizljala in pri tem zelo očitno ful uživala. Ko pa so ti mali zobki in mali gobček postali hudi čekani in velik gobec, traja nekaj časa, da ji dopovem, kaj je še igra in kaj je že preveč - da sama dobi občutek in prilagaja moč ugriza. Problem je ponavadi res takrat, ko se razigra in ji "ponorijo" tace, gobec, rep, vse kar lahko na njej miga, miga zelo
Kot sem že napisala, se počasi umirja, očitno odrašča in očitno smo ji nekatere stvari vendarle uspeli dopovedati.
Je pa verjetno tudi vsak pes drugačen, kakšen nikoli ne odpre gobca pred lastnikovo roko, drugemu je roka najljubša igrača, kakšen je le kot mladiček nagnjen k temu, drugi pa bolj ali manj vse življenje...
Evo, za popestritev prilagam fotko iz prvega tedna, ko smo jo dobili. Kdo bi se lahko uprl tem zobkom??...