Tema: Agresivno vedenje višavske terierke na sprehodu

[oseba]

Pozdravljeni!
Imam 5 let staro višavsko terierko Ajko. Pri njej se pojavlja težava, da postane agresivna in napadalna do drugih psov, kadar jo ti hočejo povohati (pri zadku). Doma je prijazna, ubogljiva. Na sprehodu je spuščena. Kadar sreča psa, ki ne kaže interesa do Ajke oziroma je nima namena povohati je vse ok. Največkrat Ajka sploh ne kaže interesa za druge pse in gre preprosto mimo. Težava je le takrat, kadar jo kakšen pes ali psička želi povohati.
Kako jo lahko odvadim tega neprijetnega vedenja?

[barbara10]

Ne pustit, da jo drugi vohajo. Pa morda bi bil smiselen pregled pri veterinarju, ce je zadaj vse v redu (ker ce prej ni kazala takega vedenja, je ali zdravstven razlog, ali slaba izkusnja, ali ji pac eni psi niso vsec, ali ji pac ni do tega, da jo drugi ovohavajo - in ce ji ni, se pac prosi lastnike, da naj s svojimi psi ne tezijo vasi psici, ker pac ne mara - so tudi taki psi, ki imajo radi malo miru pred nevzgojenimi, vsiljivimi psi - eni psi imajo radi svoj prostor, kar je potrebno tudi spostovati - je pa vseeno priporocljivo s konkretnim primerom do strokovnjaka).

[andreja]

Moja je tudi taka. ČE so ostali psi kulturni se tudi normalno povohajo, ampak če tuji pes "navali" se pa zbuni. Sama nikoli ne sili k drugim in je sama spoštljiva v srečanjih. Sej če bi nate kakšen tujec navalil in te začel objemat tudi nebi kar pustila

[Lunette]

Se strinjam z vsem napisanim. Samo dodala bi še, da opažam zadnje čase, da se širi en trend. Vsi psi bi, kar morali vse dovolit! Pa vsi bi se morali igrat in mahat z repom. Vse možne manipulacije, vso možno nekulturno obnašanje...in vsako netolerantno obnašanje (odmikanje, renčanje, gledanje z belim...) se označi za agresijo, dominanco, problem in kaj vem kaj še.
Še par let nazaj je bila (normalna!) pasja komunikacija sprejeta, kot normalna.  Nikakor ne zagovarjam, da psi lahko renčijo in grizejo, kar vse povprek. Močno pa zagovarjam, da izrazijo svoje nestrinjanje z dogodkom z renčanjem (bolje kot z ugrizom) in da se potem lastnik vpraša zakaj je temu tako. In da začne odpravljat razlog. Ob tem se je pa treba zavedat, da morda pa le ni problem samo v ''renčečem'', ampak še kje drugje. Npr. da lastnik nepripravljenega psa sili v situacijo v kateri se ne zna obnašat. Da je nasprotni pes dejansko ''drvast'', nevljuden, nesramen...da je pozdrav človeka bil skrajno nesramen in konflikten (sklanjanje čez psa, grobo trepljanje po glavi, govor v nizkem tonu ''sej ti ne bom N-č naredu'')...
Skratka, živimo v enem takem svetu, kjer se je osnovni bonton izgubil že pri ljudeh, kaj šele pri psih. In se je včasih, na ljubo neprijetnih situacij, bolj smiselno obrnit stran in zaščitit svojega psa (svojega psa postaviš za sebe in v loku zaobideš), kot pa debatirat z vsemi idio#$. Dokler si ne bo dal lastnik bulastega psa rečit, da je problem v njemu in ne tvojemu psu, ki pač ne mara, da ga nekdo z nosom pikne v tazadnjo druge ni.

[Nika]

Meni se zdi pa odpravljanje takšne težave pravilno in mi "ne pustit da jo vohajo", "ni treba da vse dovoli" ne pašejo v kontekst normalne pasje komunikacije med kulturnimi psi. Nikjer ne piše o divjakih, ki se na polno zaletijo v rit, ampak mimoidočih psih, ki se želijo povohat in pozdravit in glede na to, da je psička spuščena lastnik tujega psa nikakor ne more vedet, kaj vse ji ne paše ampak predvideva, da je normalno vzgojen pes. Osebi so te težave neprijetne in ji pomoje ne pomaga, da se ji svetuje naj pač ne pusti da jo drugi vohajo, ampak bi bilo fajn da se napiše kako stvar odvadit, torej da jo bodo psi lahko povohali in da psička ob tem ne bo "agresivna".

Jaz bi pobrskala malo za privat inštruktorji/trenerji in se zmenila za kako individualno uro, pomoje ne bo potrebno veliko seans.

[barbara10]

Dokler renci na druge, je nima kaj izpostavljat situaciji oz. mora to situacijo preprecit. Je pa zgoraj napisano, kaj naj naredi, med drugim, gre ali do veterinarja, ce je situacija kar znenada, ali pa do strokovnjaka. Preko spleta se taki problemi ne morejo resevati iz vec razlogov.

[čara]

Psi so različni. Eni pač ne marajo, da jim popolni pasji tujci vohajo rit.

V pasjo kulturo sodi tudi to, da prišlek zna sprejet zavrnitev in se umakne, če drug pes nanj zarenči in mu da vedet, da naj se briga zase.

Jah, dalo bi se, vsaj z tistim, ki jih redno srečuješ in bo psica primorana več časa preživeti med njimi. Ampak dejansko z veliko seansami in z veliko različnimi psi, na različnih lokacijah. Ker psi zelo slabo generalizirajo. Po knjigi Click to calm bi verjetno res šlo. Ampak ob izbiranju samo umirjenih, stabilnih, normalnih psov, ki na tvojega 9kg malega psa ne bodo navalili v igro in ga še slabše povaljali in lopnili s taco čez hrbet. Nahitro in po domače. Nekaj minuten skupen umirjen sprehod in pes, ki počasi in previdno povoha rit, ti pa hkrati pred njen nos hrano pomoliš in se takoj odmakneš naprej, drug pes pa vstran.

Čisto iskreno-jaz se s tem, da bi psa navadila da jim mimoidoči psi vohajo rit ne bi ubadala. Če ona ne začne špetirja, če ni ona tista ki rine, fiksira v psa in se ne zaganja...

Je pa še nekaj res, kar je Nika napisala. Kadar srečam odvezanega psa, pričakujem in predpostavljam, da je vzgojen, obvlada pasji bonton in ni konflikten-še posebno ne, če ga lastnik ob morebitnem srečanju psa ne odpokliče-priveže. Za take pse tudi pričakujem, da jim drugi psi, tudi če jih povohajo in in se tumpasto obnašajo-da so temu kos na precej umirjen način, če je že res treba pa zagodejo.

[Lunette]

Nope. Vohanje tazadnje spada pod osnovno kulturo med psi. In NI normalno, če se oba s tem ne strinjata. Renčanje je stopnja naprej od tiste prve ''neverbalne blokade''. Umikanje pogleda, zmrzovanje, značilno postavljanje ušes in telesa, vohanje po tleh itd itd. Pes zarenči nekoliko kasneje. In to spada pod osnovno komunikacijo, ki je očitno nima tisti, ki je bil narenčan. Ker ni nehal že takrat, ko je renčeči dal predhodne signale. In seveda se strinjam, da se pse uči tisto, kar bi sicer morali znat že v osnovi. Da je to problem lastnika psa. A ne vedno (večinoma) tistega, ki ima renčečega psa. Enako pomembno je naučit tudi one tadruge, da pač ne morejo (niti jim ni potrebno) v vsakega tiščat svojega nosa. In predvsem, da se tudi takšni naučijo sprejet dejstvo, da njihove potrebe niso vedno na prvem mestu. Ter seveda renčeče opozorilo vzet na znanje, da so sami bili smotani.
Seveda se strinjam s tem, da, če ima nekdo spuščenega psa pričakuješ, da je le-ta vzgojen in socializiran. Kar pa še ne pomeni, da se mora pustit nadlegovat. Zdaj, če nasveti v smeri ''ne pustit da jo vohajo'' niso dovolj dobri, dam pa še tegale - psa naučit odličnega odpoklica, pa ga pokličeš preden ima razlog, da ''pop!"%i''. In ga s tem umakneš stran od buleka. Nikoli in nikdar pa nebi svojega psa šla načrtno učit (ali kaznovat, silit), da se mora pustit nadlegovat. Prej bi ga naučila alternativnega odziva.
Če, dam en primer iz človeških situacij. Greš nekam ven, en mal plesat. Se družit. Vzpostavljat stike. A pa je normalno, da se te potem soplesalec, kar takoj dotika po intimnih delih?! Ni, ne Razen, če se strinjaš  Prav tako ni normalno, da če ima ženska oblečeno krilo, da jo lahko vsak dvigne. Pač banalni primeri  Gre se za obojestransko učenje kulture in prilagajanje normam.