Sterilizacija DA/NE

pisek · 10761

pisek

  • *
    • Prispevkov: 88
    • Točke: 0
Odgovori #30 : 08 Junij 2016, 07:47:25
Resa, ampak ne razumem te - tu se pogovarjamo o sterilizaciji kar tako pavšalno, brez medicinskih indikacij, samo zato, ker je to moderno. Moji dve nimata ama nobenih problemov, ne takih ne drugačnih. Če pa bo katera imela zdravstvene probleme, jih bom pa dala. Če so tvoje imele probleme, bi jih pa takrat dala rezat, ne vidim smisla v tem, da bi zdaj dala vse svoj bodoče psice rezat kar iz preventive, samo zato, ker so bivše imele probleme? Ne vem, tako jaz razmišljam.



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #31 : 08 Junij 2016, 13:13:59
Saj zato je pa prav, da je to odločitev lastnika. V nekaterih situacijah je nesterilizirane psice težko imeti, tudi če so zdrave.
kar se pa težav tiče pa je določeno nihanje razpoloženja ob hormonskih ciklih normalno. Pri naših je ponavadi tako, da so kakšen teden pred gontvijo bolj prepirljive in nataknjene, med gonitvijo zelo dobre volje in izrazito igrive, ob koncu gonitve zoprne do samcev, potem sledi rahlo melanholično obdobje in potem normalno do naslednjega cikla. menim, da so ti cikli normalni in bi jih tisti, ki si želi psico kot take moral sprejeti. Pri enih psicah so bolj izraziti kot pri drugih, vendar tako izrazitih težav, kot jih opisuje Resa nisem videla (kar ne pomeni, da jih ni, pomeni pa da so redke) Sem pa videla pri občutljivejših psicah ogromno težav, ki so bile posledica stresa in psihične obremenitve ob gonitvi zaradi vedenja lastnikov med gonitvijo psice.


pisek

  • *
    • Prispevkov: 88
    • Točke: 0
Odgovori #32 : 08 Junij 2016, 19:27:09
Resina kosmatina je imela take probleme, kot jih imam jaz :D

Pri nas pa gre gonitev tako: pri eni je sprememba razpoloženja precej neizrazita, krvavi več kot 2 tedna, skoz ima gor gate, še dobro, da ji ne grejo na živce in jih pusti gor. Pri drugi je sprememba razpoloženja precej izrazita, sploh po koncu, ko rata res cela tečnoba, vsi psi, samice in samci ji grejo na živce, nobeden pes je ne sme pogledat, ker že p!"%i, če jo pustijo čisto pri miru in je niti ne pogledajo, je vse ok. Krvavi popolnoma nič, razen prve dve gonitve, še dobro, ker gat ne prenese niti sekunde in je vse zgrizla in scufala. Ta se je po gonitvi že parkrat kar konkretno zredila, potem pa čez čas spet nazaj na trlico :) Una taprva ima jasno izražene nevarne dneve, par dni, in to je to. Ta tadruga, ima pa tako neizrazito gonitev (pa zelo izrazito menjavo razpoloženja), da mora biti kar po 5 do 6 tednov na štriku, letos je bila po mojem še več kot 6 tednov, pri njej enostavno ni nič jasno.

Kar se pa našega odnosa do naših gonečk tiče, ko so vse igrive, sploh ena, so čisti cukri, počneta take srčkane bedarije, da se jim vsi režijo, in jaz sem ponosna mama, ki ima take srčkane kuzlice. Ko se igrivost spremeni v tečnobo, popadljivost, skratka, v p!"%arijo, sta pa naše bogice, ki se nam smilijo, in jih tolažimo vsakič, ko kaka tuja tečnoba priteži k nam in se morata naši dve p!"%it - takrat jim vsakič znova razložimo, da je vse ok, da bo itak minilo, pa če res zatečnarita, jih še malo počohamo in pocertamo, kar tam, v parku ali na travniku. Potem pri eni nastopi obdobje neke nesigurnosti (melanhonija), ko se kar vsem po vrsti umika, včasih kar skriva za mene, kot da se vseh boji, druga rata pa ko en kup nesreče, drugače ultra živahna, doma samo leži in milo gleda, in potem jo ves čas crkljamo in vlačimo po rokah in lupčkamo. Potem se vse znormalizira, ena gre nazaj v živega hudička, druga pa v malo nesigurno, malo mirno, nalo pogumno pasjo zmes. Skratka, nič posebej napornega, morda tudi zato, ker sta obedve majhni, in bi drugače doživljali gonitve, v kolikor bi bili veliki, težji, in že zaradi tega manj obvladljivi. Pa še če se mali kuža kaj repenči, ljudje to ne dojemajo kot neko grožnjo, ampak bolj kot nek hec, "ja kaj se pa ti jeziš, o kako si huda". Res si ne predstavljam, kakšni ratajo eni lastniki, a eni so zaradi gonitve znervirani ali kako? In potem to svojo živčnost prenašajo na cuckovje?



čara

  • *
    • Prispevkov: 8.252
    • Točke: 7
  • Obožujem pse!
Odgovori #33 : 08 Junij 2016, 21:07:08
Melanholija ni nesigurnost, ni umikanje. Je bolj pomanjkanje volje do življenja, malodušje, depresija.

http://tecem26.blogspot.com/
Le vkup uboga gmajna!


JennyK

  • *
    • Prispevkov: 526
    • Točke: 1
Odgovori #34 : 09 Junij 2016, 06:01:04
Moji dve nimata ama nobenih problemov, ne takih ne drugačnih. Če pa bo katera imela zdravstvene probleme, jih bom pa dala. Če so tvoje imele probleme, bi jih pa takrat dala rezat, ne vidim smisla v tem, da bi zdaj dala vse svoj bodoče psice rezat kar iz preventive, samo zato, ker so bivše imele probleme? Ne vem, tako jaz razmišljam.

Enoznačnih odgovorov ni....
Ampak moje izkušnje so takšne: do cca 8. ali 9. leta tudi psica ni imela nikakršnih hormonskih (navideznih b.) težav.
In ko je pes enkrat toliko star, še mnogo bolj razmišljaš in kolebaš; dati psa pod nož ali ne. Četudi je pes v dobri kondiciji, je okrevanje vsekakor dolgotrajnejše in večji šok za organizem.
In še kako razumem Reso.... ko se začno težave in se s časoma samo še potencirajo.... Pes pa ni vsak dan mlajši, pač pa starejši.
Skratka: če bi npr. 10 let nazaj vedela, kaj nas čaka na "stara leta", bi se odločila za sterilizacijo, zagotovo.

Še en OT: mi smo sedaj 9 tednov po gonitivi - torej "idealen" čas za navidezno. In tokrat sem se prvič poslužila alternative. Pri nekem veterinarju sem dobila homeopatsko zdravilo, ki baje preprečuje navidezno brejost. So far, so good. Začela sem ji aplicirati 10 dni nazaj in ji moram dajati dober mesec. Pa da vidim, če se obnese....




pisek

  • *
    • Prispevkov: 88
    • Točke: 0
Odgovori #35 : 09 Junij 2016, 07:34:47
Daj potem napiši, ali se obnese, take informacije vedno prav pridejo.



JennyK

  • *
    • Prispevkov: 526
    • Točke: 1
Odgovori #36 : 09 Junij 2016, 08:40:28
Da, bom poročala po cca mesecu dni oz. ko bo "popila" vse zdravilo.



KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #37 : 09 Junij 2016, 13:48:30
Jaz bi se za sterilizacijo odločila iz preventive, ne toliko zaradi komoditete.
V starih letih je veliko težje reševati piometre, tumorje in podobno.....



JennyK

  • *
    • Prispevkov: 526
    • Točke: 1
Odgovori #38 : 28 Junij 2016, 06:19:05
Pozdravljene!
Dolgujem odgovor glede homeopatske tekočine, ki sem ji dodajala za preprečitev navidezne brejosti (in s tem tudi možnost piometre).
Kaj naj napišem... so far, so good. Tokrat ni bilo teh težav.
Žal zdravila nisem dajala cel mesec, pač pa sem pretekli teden prekinila. Razlog: šli smo na morje. Seboj sem seveda vzela tudi to tekočino oz. del le-te. Na morju pa mi je psica 2 dni zbruhala vso zaužito hrano. Zdravilo sem ji vedno vmešala med hrano. Posumila sem, da se je tekočina v tistih urah, ko smo se vozili dol, pokvarila. Nisem je imela v hladilniku. Le zaščiteno v časopisnem papirju. In sumim, da je le-to povzročilo bruhanje. Ko sem ukinila tekočino, je bilo bp. Tako da ji tudi doma nisem več dodajala. Upam, da so bili slabi trije tedni apliciranja dovolj.
Tako da sem zadovoljna in najbrž se bom poslužila te alternative tudi naslednjo gonitev.



pisek

  • *
    • Prispevkov: 88
    • Točke: 0
Odgovori #39 : 29 Junij 2016, 15:35:56
Fajn vedeti, če se bodo kdaj začeli pojavljati problemi. Hvala.



pisek

  • *
    • Prispevkov: 88
    • Točke: 0
Odgovori #40 : 29 Junij 2016, 15:44:18
Jaz bi se za sterilizacijo odločila iz preventive, ne toliko zaradi komoditete.
V starih letih je veliko težje reševati piometre, tumorje in podobno.....

Jaz sem šla pred par dnevi do veterinarja po ampule in sem na hitro razložila, zakaj sem odpovedala sterilizacijo, da je to zaradi povečane nevarnosti raznih agresivnih rakov pri steriliziranih psicah. Na to pa mi veterinarka odgovori, dobesedno, "ja, to je pa res" in me je kap. Ves čas sem jim govorila, da bi jih dala sterilizirati izključno zaradi strahu pred hormonsko pogojenimi raki in ves ta čas se njej ni zdelo vredno povedati, da po sterilizaciji pa dobivajo druge rake, veliko bolj nevarne  >:( pa čeprav očitno tudi oni to vedo/se zavedajo.

Sicer sem se pa jaz čisto pomirila z odločitvijo, da ostanejo cele in sicer tako: če mi zbolijo in umrejo zaradi kakega hormonsko pogojenega raka ali česa podobnega, se bom sicer tolkla po glavi in jokala, ampak si ne bom očitala, ker je pač življenje naredilo svoje/+ intenzivno jih bomo pregledovali in čekirali, da pravočasno opazimo, če bo kaj narobe. Če pa bi jih sterilizirala in bi mi zbolele za kakim agresivnim rakom in mi umrle, bi si pa očitala do nezavesti in še čez in do smrti in ne bi mogla preživeti, da sem ju jaz s svojo odločitvijo ubila. Eto, to je z moje strani, če ima še kdo podobne dvome, mu bo mogoče moj način razmišljanja kaj pomagal pri lažji odločitvi. :)



Baltazar

  • *
    • Prispevkov: 1
    • Točke: 0
Odgovori #41 : 01 Julij 2016, 21:54:10
Bolje se je ravnati po izkušnjah (odgovori Lanabele so zlata vredni, hvala), kot pa zaupati vsakemu nasvetu veterinarja. Pogosto je v ozadju računica in pohlep za zaslužkom. Jaz sem bil iz nevednosti lahek plen, posledice pa je nosila moja psička. Pred njo sem imel že dvakrat samčka in enkrat samičko, ki pa ob gonitvi ni bila posebej problematična, to zadnjo, ki je pri prejšnjem lastniku bila za razplod pa je še v devetem letu kar razganjalo. Hodila je k špranjam ograje in se nastavljala, psi na drugi strani pa so preizkušali, če se bo dalo kaj opravit skozi ograjo. Najbolj vztrajen snubec, iznajdljiv mešanček, je  spodkopal ograjo in našli smo ju skupaj v veselem razpoloženju. Še isti dan sem jo odpeljal k veterinarju in prosil za nasvet, kaj je najbolje storiti. Slišal sem, da obstajajo tablete, ki preprečijo brejost kljub oploditvi in sem to tudi omenil. Veterinarka mi je dejala, da ne, pač pa, da je smiselno počakati 20 dni in če bo ultrazvok pokazal brejost je potem možno dati tableto za prekinitev brejosti, ki pa je zelo draga, zaradi tega jih niti nimajo, jo pa lahko nabavijo, če bom želel. Zanesel sem se na to možnost in čakal. Po 20 dneh je bil v službi drug veterinar in ultrazvok je potrdil pričakovanja. Za takšno tableto ni niti slišal, je pa predlagal sterilizacijo in hkratno odstranitev maternice s plodovi. Naštel je vse pluse sterilizacije in grožnje, kaj se bo zgodilo, če se zanjo ne bom odločil. Zaslepljen od samih "prednosti" sem pristal in potem se je pričela kalvarija za psičko. Operacija se je sumljivo dolgo zavlekla in je bila pod narkozo bistveno dlje, kot so predvidevali. Ko sem prišel ponjo ob uri, kot so mi naročili, so me poslali domov, da operacija še ni gotova in da jo bodo obdržali na opazovanju. Ko so me končno le poklicali so mi jo izročili skupaj s kapalno, ki sem jo moral menjavati tudi še doma. V avto smo jo odnesli v njenem ležišču, ker ni mogla vstati. Noč smo izmenoma preživeli ob njej in kontrolirali stanje, naslednji dan pa se je stanje poslabšalo. Pričela je ventilirati, ni več reagirala na okolje,  dlesni so postale blede in na pritisk niso spreminjale barve. Temperatura ji je padla pod kritično mejo. Pojavili so se vsi znaki notranje krvavitve. Hitro sem jo pričel dogrevati in poklical veterinarja, ki je kljub prazničnemu dnevu pripravil vse v ambulanti za nujen poseg in psa darovalca za transfuzijo. Uspelo mu jo je rešiti, za kar sem mu neizmerno hvaležen, hkrati pa razočaran nad zavajanjem in izkoriščanjem nevednosti njihovih strank, samo zato, da so lahko opravili dražjo storitev, ki jim je prinesla višji zaslužek. Danes vem, da se poseg odstranitve maternice med brejostjo ne opravlja, saj je maternica in okoliško tkivo dodatno prekrvavljeno in je rizik takšnega posega prevelik. Okrevanje psičke je bilo dolgotrajno in kar nekaj infuzij je še steklo, preden se je postavila na noge. Kaj pa prednosti po sterilizaciji? Razen tega, da ni več občasnih rdečih odtisov po stanovanju, ki se lepo dajo urediti z za to izdelanimi hlačkami in vložkom ter da ni več snubcev pred ograjo, nič. Pa slabosti? Kar nekaj. Hormoni so motor interesov, gibalo druženja, prijateljevanja, čekiranja nasprotnega spola. Tako pri živali, kot pri človeku. Ko jih ni več, vse to ugasne. Prej je na sprehodu pretekla cel travnik, če je na nasprotnem koncu uzrla drugega psa in igrivo poskakovala okoli njega. Danes lahko gre mimo nje lepotec katerekoli pasme, pa je ne gane. Če jo povoha, se nejevoljno usede in to je vse. Nima nobenega interesa po gibanju, nikamor ne bi šla, najlepše je poležavati, malo na soncu, malo v senci. Mišičasta postava je splahnela in nabirajo se odvečne maščobe. Posledično in v veliki meri zaradi prestanih zapletov ob operaciji ji je oslabelo srce in prejšnje kondicije ni več mogoče povrniti. Vročino sedaj zelo težko prenaša, hitro se utrudi, dlaka je bolj suha, manj svetleča, občasno se pojavi prhljaj. Vse to je potrebno regulirati s prehrano, da ostaja v mejah normale. Pričakovana življenjska doba se je ob takšnem stanju krepko skrajšala. Toliko opevani rak? Ga ni in ga glede na to, da je precej njenih potomcev po Sloveniji in tujini, ga tudi ne pričakujem.
Marsikdo bi ta dogajanja obdržal zase, saj mi niso ravno v ponos. V odločilnem trenutku se nisem dovolj podučil in se pustil zavesti "strokovnjakom". Vendar se podobna situacija lahko pripeti še komu, pa tudi glede toliko priporočane sterilizacije razkriva več vidikov, da si lahko vsak ustvari lastno mnenje in ne nasede prigovarjanjem tistih ki iz tega kujejo dobiček.



pisek

  • *
    • Prispevkov: 88
    • Točke: 0
Odgovori #42 : 02 Julij 2016, 09:33:40
Ja, hvala Lanabela :)
Sem pa tudi jaz ze davno ugotovila, da so rezani psi cisto drugacni, bolj otozni, manjka jim zvedavosti, ni pravih iskric v oceh, tudi kadar so razposajeni, nekako manjka zivljenja v oceh. In ja, seveda so posledicno bolj vodljivi in je za lastnika bolj komot, ampak ...



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #43 : 02 Julij 2016, 12:42:25
Jaz nekih res velikih razlik v obnašanju niti nisem ugotovila, jih pa res manj zanima okolica. Zlasti samce. Razigrani in zvedavi so pa vseeno. Ne morem reči, da bi bili po defoju otožni (znajo pa to postati, če so zaležani in debeli).
In v Baltazarjevem primeru bi lahko rekli tudi obratno: če bi psico dal sterilizirat prej, ne bi bila breja in ne bi imela težav, ki so posledično nastale.
Na nesterilizirane psice ja pač treba paziti, kar pomeni, da med gonitvijo ne smejo biti same zunaj, tudi če je prostor ograjen. Če se ti spari 9 letna psica ne najboljšega zdravja si v r...i ne glede na to, kaj narediš. Tudi porod je lahko za tako staro psico nevaren, hormonske injekcije imajo lahko grde stranske učinke in sterilizacija breje psice je v vseh pogledih zoprna zadeva. Se pa rutinsko izvaja in mislim, da je v primeru, ko lastnik ne more zagotoviti psici varnosti (= varen zaprt prostor) še vedno najboljša rešitev. Pustiti gonečko da se nastavlja pri ograji ženinom je klicanje nesreče, ki prej ali slej pride. Če bi letos dobila hormonsko injekcijo, bi bil verjetno ob naslednji gonitvi v enaki situaciji. Injekcij pa ni varno ponavljati. Točno zaradi takih primerov se nekritično reklamira sterilizacije in kastracije. Nima se smisla jeziti na veterinarja, ampak na svojo nepazljivost.


Linda

  • *
    • Prispevkov: 1
    • Točke: 0
Odgovori #44 : 05 Julij 2016, 13:12:02
Zanima me, zakaj naj ne bi bilo varno ponavljati kemične kastracije? Kakšni naj bi bili grozni stranski učinki? Ali ima kdo izkušnje s tem?
To je prvo negativno mnenje o tej stvari, ki sem ga prebrala.  Ostala (strokovna)so bila pozitivna.
Sicer načeloma nisem za kastracijo, če ni zdravstvenih težav, ampak, če so veliki problemi je treba ukrepati in to se mi zdi dobra alternativa kirurškemu posegu. Težave pa imajo večinoma tako starejši psi in se ne ponavlja velikokrat pa tudi pavze so lahko, da si telo malo opomore. 
Vse dobro in lp vsem skupaj...



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #45 : 05 Julij 2016, 14:50:52
Tu ni nihče govoril o kemični kastraciji (samcev). O tem ne vem nič konretnega. Razen tega, da obstaja več metod, od katerih so nekatere trajne, druge pa ne. In da tiste, ki niso trajne slonijo na dodajanju hormonov. Igranje s hormoni pa nikoli ni ravno zdravo.

Tudi ni bilo govora o kemičnem preprečevanju gonitve (ki se praktično ne uporablja več zaradi resnih stranskih učinkov) ampak o preprečitvi nidacije (= vgnezdenje oplojene jajčne celice), ki ima za posledico podaljšano gonitev, veliko možnost za okužbo maternice in (enako kot preprečevanje gonitve) v najslabšem primeru hudo obolenje kostnega mozga. Druga varianta (povzročitev splava blizu polovici brejosti) pa naj sicer ne bi imela trajnih negativnih posledic, dvomim pa, da bi si kdo želel ponoviti izkušnjo.


martina.o

  • Vzreditelj
  • *
    • Prispevkov: 3.098
    • Točke: 1
Odgovori #46 : 05 Julij 2016, 17:53:01
Zanima me, zakaj naj ne bi bilo varno ponavljati kemične kastracije? Kakšni naj bi bili grozni stranski učinki? Ali ima kdo izkušnje s tem?
To je prvo negativno mnenje o tej stvari, ki sem ga prebrala.  Ostala (strokovna)so bila pozitivna.
Sicer načeloma nisem za kastracijo, če ni zdravstvenih težav, ampak, če so veliki problemi je treba ukrepati in to se mi zdi dobra alternativa kirurškemu posegu. Težave pa imajo večinoma tako starejši psi in se ne ponavlja velikokrat pa tudi pavze so lahko, da si telo malo opomore. 
Vse dobro in lp vsem skupaj...


Kaj pa so veliki problemi? Kakšni problemi?

I don't regret my past, I just regret the time I wasted with the wrong people.