Tema: Nujno - kaj naj storim?

[lynx]

Živjo
Mene nekaj zelo zanima pa ne vem kam ni naisala. Sem že pisala v temo border collie pa še ni odgovora, zato bom še tu. Kako bi se obneslo, če bi 2 leti starega borderja, ki je do zdaj bil skoz zunaj, imela v stanovanju v bloku? Situacija je taka. Pri fantu so imeli borderja zunaj in večino leta razen pozimi na verigi, ker je skakal čez ograjo in naganjal ovce. Za to ni bil streniran zato jih je vse nagnal samo v en kot in včasih je kakšna ušla iz ograde. Zato so ga imeli privezanega, kar ni bilo prav. Jaz sem skrbela za njega kolikor sem lahko, ga sprehajala, se igrala z njim, ga probala kakšno stvar naučiti. Lahko si mislite, da sem se zelo navezala nanj. Nato so ga pred enim mesecem prodali človeku, ki ga je želel imeti za ovce in ga strenirati, vendar mi je včeraj povedal, da ne bo šlo in ga namerava prodati naprej. Bilo mi je zelo hudo, ker je šel in ga grozno pogrešam. Jaz sem ga že prej hotela in še vedno bi ga rada vzela k sebi, vendar živim v stanovanju s starši, ki so zelo proti. Poleg tega imamo doma mačka in ne vem kako bi reagiral na to. Zunaj mačke vedno lovi. Bi se navadil živeti v stanovanju? Jaz mislim, da bi se, saj bi bil večino časa z mano, ker je seveda zelo rad v družbi, poleg tega bi bil na toplem in ne zunaj na hladnem kot do zdaj in seveda bi hodila z njim ven. Kaj menite, da bi bilo najboljše? Kaj naj storim?

[Nika]

Za zunanje pse je kar velik šok selitev v stanovanje. Poleg tega, da je okolje je čisto novo in drugačno, jim zna biti zelo vroče in velikokrat tudi dolgčas, katerega so zunaj preganjali na svoje načine, notri se preobrazijo v strastne uničevalce. Se pa vse to da sčasoma prebrodit, če je cela družina za in te pri delu podpirajo. V nasprotnem primeru pač ne. Idealno bi se bilo dogovorit s fantovo družino, da ti psa odkupiš, vsa skrb je na tebi, pri njih pa lahko živi. Iz take situacije ga lahko tudi občasno pripelješ domov za kako urco in s tem navajaš psa na stanovanje in družino na psa, zna biti da se bodo omehčali če bodo videli da se da lepo shajat. Računaj pa, da boš rabila v njega vložiti precej dela in denarja, če boš želela vaškega ketnarja vzgojiti v mestnega gentlemena.

[lynx]

Hvala za odgovor. Problem je, da ne more iti več nazaj k fantovi družini, ker bi bil spet na ketni, poleg tega ga ne bi vzeli nazaj, če so se ga hoteli znebit. In pripeljali so že drugega psa. (poleg tega fant živi približno eno uro vožnje stran) Tako da je možnost, da ga jaz vzamem ali pa da gre spet nekam drugam, k novi družini. Kar si pa predstavljam, da bo spet stres za njega. Vem, da bi bil stres tudi če bi ga jaz vzela v stanovanje, samo mogoče manjši, glede na to, da mene že pozna. Tudi prej mu je moralo biti dolgčas, saj na verigi ni imel kaj početi - je tudi nekaj stvari zunaj zgrizel, kar razumem, saj sem kar nekaj prebrala o tej pasmi. Tanovi lastnik, ki ga ima zdaj in ga hoče prodati, mi je rekel, da ga ima na hodniku vsaj čez noč, ker je zunaj mraz, tako da je vsaj to imel, saj prej ni smel niti stopiti v hišo (pri fantu).
Mislim, da je največji problem, da so moji starši proti in ne vem kako jih prepričati. Pravijo kam ga bomo dali in kako bo z našim mačkom.

[ninci]

Kar se tiče mačka je po mojih izkušnjah večji problem navadit mačka na psa, kot pa obratno. Mački so strašno zakomplicirana bitja  in zna trajati tudi nekaj mesecev preden bo sprejel novega družinskega člana, nekateri mački začnejo v tem stresnem obdobju, ko niso več edini tudi markirati itd. In morate biti na to pripravljeni.
Psa bi doma definitivno navadila na sobni boks, ker bi tako lahko preprečila da bi doma uničeval, s tem rešiš morebiten konflikt s starši.
Vsekakor pa če si prebrala veliko o pasmi veš, da moraš takemu psu poiskati zaposlitev, naj bo to agility, trening paše ovac, rally obedience, trikci, itd.
Če si mu pripravljena nudit veliko, bi se najbrž celo dobro izšlo  .

[Nika]

Sam res. Naša mačka je začela lulat in kakat po hiši, ko smo ji na grbo navlekli mačja mladiča. Tamaladva sta že davno odrasla, ona še pa ni nehala

Sobni boks je definitivno dobra ideja, se je pa za poučit kako se na boks navaja in da ni dveletnega psa, ki je bil celo življenje vajen vsaj približno fraj življenja, za pripeljat v stanovanje in fliknit v boks in ga tam pustit 8 ur ponoči in 8 ur ko si v šoli. Še js kr klavstrofobična ratam..

[lynx]

Ja naš maček že tako ali tako včasih kje lula, npr. par dni nazaj je ravno po kavču(zraven še po pouštrčku in torbici) lulal pa parkrat na hodniku zraven čevljev, včasih je pa po moji postelji veliko lulal (še vedno ne vem zakaj) in zato tudi nima vstopa v sobo (samo pod nadzorom).

O sobno boksu sem že prej razmišljala, da bi ga definitivno poskusila navadit počasi in vsaj od začetka pomoje ne bi bil veliko zaprt, saj sem brezposelna in večinoma časa doma. Ne vem pa kako bi bilo potem, če bi kdaj dobila službo.

Rada bi videla čim več mnenj, tako da prosim, če še kdo kaj napiše. Mislim, da mi ne bo uspelo doseči, da bi ga lahko vzela k sebi, mi je pa zelo težko sprejeti, da bo spet šel nekam drugam, kjer ne vem kako bodo skrbeli za njega.

[JennyK]

No, meni se pa ne zdi ne-zanemarljiv segment - starši! Živiš pri njih, če prav razumem, te vzdržujejo.
In  osebno se mi  zdi nesprejemljivo, da "privlečeš" domov  psa. S tem, da so ti izrecno povedali, da dodatne obveznosti v stanovanju ne želijo.

Da - odločiti se za psa pod pogojem, da se strinja celotna družina.
Tu je pa še malček bolj komplicirano, ko ne veš, kako bi se pes obnašal v novem okolju. Kaj, če bi tulil cele dni, uničeval, ipd. Je le odrasel pes, s svojo "prtljago". Menim, da starši tega niso dolžni prenašati.
Če povzamem: sama imam res res rada pse. No, živali na splošno. Vendar pa se mi ne zdi sprejemljivo si nakopati na grbo žival, če se ne strinja celotna družina oz. ljudje, ki živijo v skupnem gospodinjstvu....

[ninci]

JennyK se popolnoma strinjam, vendar da do pogovora s starši sploh pride mora imeti informacije ali bi bila selitev psa v stanovanje sploh opcija.

Če pride do tega, da ga vzameš , ga vseeno navajaš na boks  kljub temu, da si trenutno brezposelna in pretirane potrebe po boksu ni.  Jaz mojo tamalo zaprem v boks tudi samo akrat ko enostavno potrebujem mir pred njo 

[Jean]

Jaz mislim, da bi se dalo, s pravilnim pristopom, potrpežljivostjo, in vstrajanjem. Ni noben problem, da border živi v stanovanju, v kolikor dobi dovolj pozornosti/interakcij z vodnikom, gibanja, ter tako, kot so drugi pisali, zaposlitve. Prednost je, da si trenutno doma, a to se lahko v hipu spremeni...border, ki sem ga pred enim letom posvojila, je iskal nov dom, ker je prvi lastnik dobil službo in bil odsoten 10-12 ur/dan, pes pa je ostal sam v stanovanju, brez dela.

Velika ovira predstavlja nestrinjanje staršev.    Bi bilo dosti lažje zate in za psa, če bi te podpirali pri tej odločitvi.

Kje živite? Če ga vzameš, kot prvo je zelo priporočljivo se vpisati v dobro pasjo šolo. Znanje si lahko potem podkrepite s knjigami, gledanje posnetkov na internetu, združenje z drugimi ljudmi, ki imajo aktivne/delovne/športne pasme itn. Si na Facebooku? Tam tudi najdeš koristne nasvete. Pravzaprav tale forum je predvsem zaradi Facebooka postal manj aktiven, tam pa bolj debatiramo. 

Nisem ravno navdušena nad tem, da je fantova družina vzela novega psa, na podlagi napisanega se mi ne zdi, da znajo primerno skrbeti za psa.

Če želiš me lahko kontaktiraš zasebno, če nisi daleč, lahko prideš k meni na obisk (sem na Krasu), da se v živo pogovarjamo. Če lahko karkoli pomagam, sem na voljo.

Vso srečo tebi in psu želim.

[lejca_]

Jaz nimam borderja, ampak sem pa imela zunanjega psa, ki sem ga navadila na življenje v stanovanju. Na začetku je bilo kar težko, ker se ni znal obnašati. Ni pa imel nobenih problemov s toploto ali s sobno čistočo. Od kar je začel živeti notri, je bil zunaj brez nas čisto nesrečen. Je pa izgledalo, kot da že celo življenje živi v stanovanju.
Starši znajo biti pa problem, če se ne strinjajo. Če jih ne uspeš prepričat, boš imela verjetno probleme. Še posebno na začetku, ko bo pes naredil kakšno traparijo.