Možnih znakov je malo morje. Se pa vse upočasni: sam pes, metabolizem, delovanje srca.
Odkrijejo ponavadi zaradi težav s kožo in dlako, ker so najbolj značilne: dlaka izpada, nova ne zraste, tista, ki ostane pa pri dolgodlakih zraste nenormalno dolga, slabe kvalitete. Na koži (zlasti po trebuhu) so črni ogrci, koža zgleda suha, pergamentasta, hladna, podkožje pa zgleda kot zatečeno (v bistvu se notri nabira nekakšna sluz). Mišice oslabijo (pes ne more skočiti tako visoko kot prej, pri napredovani obliki se komaj še premika), gibanje se upočasni, psa prej zebe in/ali mu je prej vroče kot pred boleznijo, spremeni se mu izraz na "obrazu", spremeni se glas, lahko je pretirano požrešen ali pa poje manj kot prej, lahko je zaprt, ponavadi se zredi oziroma izgubi elegantno linijo in postane vrečast (podobno kot kastrati). V poznejših stopnjah se upočasni delovanje srca. Od vedenjskih motenj je pogosta pica (pes žre neužitne stvari, to je imela Alica in to je bil edini simptom, ki ni nikoli povsem izginil), pes lahko nenadoma postane plašen, pojavijo se razne fobije, lahko ima tudi nenadne neizzvane agresivne izpade (značilno zlasti za nekatere pasme, najbolj znano je pri akitah, pri katerih je to lahko prvi znak sploh, ti izpadi po začetku zdravljenja povsem izginejo). Tudi je pogosto, da psa, ki prej ni imel težav z drugimi psi ti začnejo napadati brez opaznega vzroka.
Kot prvi simptom se lahko pojavi karkoli od tega. Ko bolezen napreduje, ponavadi pes zbere večino od naštetih simptomov, pa še kakšnega sem pozabila. Hipotirotični psi imajo tudi značilno krvno sliko. Tako da je bilo diagnozo v bolj napredovani fazi mogoče dokaj zanesljivo postaviti tudi preden so bili na voljo testi. Problem je bil v tem, da je bila možna zamenjava z nekaj redkejšimi hormonskimi boleznimi z zelo podobnimi simptomi.