Hvala za odgovore
nisem še uspela vsega prebrati, bom se lotila branja danes.
Sem pa ravno govorila s sosedo...čudežno nisem nikogar srečala cel teden, da bi vprašala če je kaj boljše (mogoče se me že izogibajo
)
Skratka soseda pravi, da še vedno laja cel dan. Kot mi je opisala zadeva zgleda nekako takole: Partner gre od doma okoli po 7ih zjutraj, (jaz grem že prej), Ru laja cca 2 uri nato se umiri za kako uro (predvidevam da pade dol od izčrpanosti), potem se lajanje nadaljuje naslednji 2 uri in tako do mojega prihoda.
Očitno baldrijanove kapljice delujejo ravno toliko, da vmes malo zaspi
Ob prihodu domov me IHTAVO pozdravi. Prav evforičen je. Skače po meni kot zmešan, se mi zaletava v noge in diha kot nor. Po popoldanskem sprehodu (ko sem doma), pade dol in spi kot da je popolnoma izčrpan (kar verjetno tudi je).
Da odgovorim na vaša vprašanja:
Prostor ima omejen (ko je sam) na kuhinjo in dnevno sobo. Ko smo doma mu je na voljo celo stanovanje (razen spalnice).
Odsotna sem med 9 do 10 ur.
Opcije, da ga pride kdo pogledat med mojo odsotnostjo ni. Tudi sama imam službo 40 km stran.
Navezan je name že od malega. Prvi dve leti njegovega življenja je živel z mano, bratom in mamo, nato sva se preselila in 5 let živela skupaj sama. Sedaj živimo skupaj z mojim partnerjem. Ta čas, ko sva živela sama, se je name izredno navezal. Sicer je bil mnogokrat v varstvu, poskrbela sem za to, da se mu čimveč dogaja, hodila na izlete, za sabo imava 2 leti pasje šole, a vseeno sva živela sama. Vendar sva tam ujela svoj ritem in se navadila na najino rutino in je bilo vse ok, ko je bil sam. Je tudi velika razlika med mojim prihodom domov takrat in mojim prihodom domov sedaj. Takrat je bil sicer tudi zelo vesel, ko sem prišla domov, vendar je bil nežen, muckal se je okoli mene, videlo se je da je v času moje odsotnosti spal in bil miren.
Obnašanje do drugih psov je odvisno od drugega psa. Če je drugi pes vsiljiv ali agresiven se moj umakne, če je normalen, se povohata in gremo dalje, če je drugi pes igriv, se igramo. Ru je res izjemno prijazen, nežen kuža, nikakor težaven, ima rad otroke, pusti se božati vsakomur, če mu slučajno kdo ni všeč se pa umakne. Uboga na ukaze, pride ko ga pokličem če je spuščen, pri hoji na povodcu, ga lahko vodi tudi 2 letni otrok, ker ne vleče, skratka 2 leti šolanja se defenitivno pozna.
Edini problem, ki ga lahko izpostavim je strah pred nevihtami in pokanjem za novo leto. Pa ljubosumje....s partnerjem sva skupaj sedaj več kot eno leto, pa Ru še vedno pride med naju in se recimo usede name, ko je moj zraven (češ, to je moje)
Če bi ga že morala popredalčkati, bi prej rekla, da je negotov kot pa samozavesten.
Igračke ga zmotivirajo za kakih 20 minut, hrana pali kadarkoli.
Ko sva sama ima igro, ima sprehode, ima mojo pozornost, je pa spet odvisno od dneva. Sami veste, da pridejo dnevi, ko se z našimi kosmatinci lahko ukvarjamo več, kak dan pa spet manj. Vikende imava večinoma kar aktivne. Sigurno pa bi lahko počela še kaj več.
Ta teden imam namen nastaviti snemanje, da vidim na čem smo. Naslednji teden sem na dopustu in razmišljam, da grem z uvajanjem na samoto spet od začetka....
Toliko zaenkrat.....pa upam da me ne izselijo
