Tema: sterilizacija

[Nika]

Bomo kar tule? 

Me samo zanima. Koliko tvojih psic pa se je zaradi S spremenilo? Samcev?
Koliko steriliziranih psic si sploh že imela?

Kajti v družini smo imeli prav vse pse "porihtane" tudi mačke 8sploh mačke) pa se vedenje ni prav nič spremenilo, kaj šele zdravje.

Verjamem, da je je lahko sranje s hormoni... Toda potem bi morali biti vsi zavetiški psi defektni .... Bolni, z inkotinenco, rakom, vedenjskimi težavami ( ki so pa itak odraz lastnika)
Prav tako moje živali...
Vse živali iz veterine in vse mačke, ki jih vestni vzreditelji sterilizirajo če se lastnik ne misli z vzrejo ukvarjat.

Nasprotno poznam psice, ki so imele tako hudo piometro, da so poginile, dve samojedki, ki so  dobile raka na maternici, pri 7 letih? Samce z vneto prostato, krvavim izcedkom, so jih potem K, pa je vse ok sedaj.
Kaj pa vem...

VSAK poseg, TABLETA ima neželene stranske učinke...
Vsaki študiji verjet, .... Če bi jaz verjela vsemu na netu bi bila že z eno nogo v grobu.

Oboji ,lahko zbolijo, imajo inkotinenco, težave z vedenjem, težave s prostato, raka, kostni rak...

Samoyed lover: z veseljem lahko razložim podrobnosti, tudi statistiko naših 21 psic lahko naredim, a v za to namenjeni temi. tukaj samo tole: Lastnikom je treba dati resnične podatke in jim ne futrat prirejenih agitk zaradi "političnih" razlogov.

[Lanabela]

Komot. Ti samo povej, kaj te najbolj zanima. Moja statistika ali kaj drugega?

[Nika]

Tistele podrobnosti, katere omenjaš, statistiko, bolezni celih in s psic (tvojih, maminih, poznanih..) predvsem v starejšem obdobju, in pa še kaj drugega, kar se ti zdi relevantno.

Še mogoče žlahtna razmerja tvojih psic, če že ravno spis pišeš 

[Lanabela]

Bom najprej  na kratko  za Samoyed Lover:

VSAK poseg, TABLETA ima neželene stranske učinke...
Vsaki študiji verjet, .... Če bi jaz verjela vsemu na netu bi bila že z eno nogo v grobu.

Res je, vsako zdravilo ima tudi nezaželene učinke, vendar morajo biti ti lepo navedeni na vsakem navodilu v vsaki škatlici zdravila. Če stranske učinke zamolčijo, je hudo (in drago). Pri agitiranju za sterilizacije pa se ne samo namerno zamolči nezaželene posledice, celo izmišljujejo si ugodne učinke, ki jih v resnici ni. In ja.  Imaš študije in "študije". Iz ene same študije res ne gre vleči nekih hudih zakjučkov, a ko se jih nabere večje število z enakimi rezultati, se je treba zamisliti. V tem primeru se kar nabirajo in nabirajo....

Kajti v družini smo imeli prav vse pse "porihtane" tudi mačke 8sploh mačke) pa se vedenje ni prav nič spremenilo, kaj šele zdravje.

Ni res, vsaj ena tvoja psica je (bila?) bolestno debela in ima dlako značilno za kastrate. Psica ima (je imela?) hude vedenjske probleme povezane s strahom, ki pa jih seveda ni mogoče direktno povezati s sterilizacijo.

dve samojedki, ki so  dobile raka na maternici, pri 7 letih

Ne verjamem. Rak na maternici je pri psicah zelo redek, v vsem času, ko se ukvarjam s psi vem samo za en primer (pa še takrat je psica preživela). Ali je bila napačna diagnoza?  Sta imeli mogoče raka na nožnici, ki je veliko bolj pogost (in je pogostejši pri steriliziranih) ali si zamešala piometro z rakom, ali pa si si gladko izmislila.

Zato bolje propagirati S/K kot pa zaradi tega odstotka vas odgovornih črnit S/K.

Aja? Se je res treba lagat? Ali ni bolje povedati celo resnico? Odgovorno lastništvo nima s kastracijo/ sterilizacijo nobene zveze. Odgovorno lastništvo pomeni (poleg zagotovitve osnovnih potreb) premišljeno nabavo, zgodnjo socializacijo, primerno vzgojo in šolanje. Najmanj psov v zavetiščih imajo tam, kjer  imajo urejeno to, kar sem napisala zgoraj, sterilizacij/kastracij (razen iz zdravstvenih razlogov) pa skoraj ne poznajo. Od vseh razvitih držav največ psov pobijejo v ZDA, kjer imajo pokastrirano vse, kar leze in gre.

[Lanabela]

Kar se tiče naših psic pa takole: 21 psic, od tega jih je 5 še živih. Tri različne pasme in mešanci. Ene v rangu 18 - 25 kg, druge v rangu 5 - 10 kg (poleg njih še 4 samci, ampak vprašanje se je glasilo samo na samice).

Sterilizirane so bile 5 psic, od tega ena kot mladič (v zavetišču), dve po prvi gonitvi in paritvi (ena v zavetišču, ena, že breja najdenka pa pri nas) ena pri 10 letih zaradi zdravstvenih vzrokov  in ena zaradi zdravstvenih vzrokov pri 14 letih.
Prav vse sterilizirane psice imajo (so imele) probleme s težo (tudi tista, ki je bila sterilizirana pri 14, čeprav je bila prej vedno zelo vitka) . To ne pomeni, da so debele - niso(bile) pomeni pa, da morajo imeti zelo omejeno hrano, ker se sicer takoj začno rediti. Od 16 nesteriliziranih psic je imela probleme s težo ena sama.
Vse dolgodlake sterilizirane psice so dobile "mladičkasto" dlako (več podlake kot običajno, dlaka daljša kot običajno, se hitreje premoči, se hitreje maže in jo je težje negovati) spremeni se tudi dinamika menjave dlake (zlasti pri samojedkah). Obilnejšo dlako je dobila celo psica sterilizirana pri 14, ni se pa pri njej (še) spremenila kvaliteta dlake. Vse nesterilizirane psice imajo (so imele) normalno dlako, prav tako sterilizirana kratkodlaka.
Od 5 steriliziranih psic sta dve inkontinentni (večja zanesljivo kot posledica sterilizacije, pri manjši pa bi bila (po mnenju veterinarja majhna) možnost da je posledica poškodbe. Manjše težave z lulanjem ima tudi najmlajša sterilizirana psica, a še ni mogoče reči, ali bo inkontinentna ali pa je povezano z vedenjskimi težavami. Od nesteriliziranih psic ni (bila) inkontinentna nobena, razen v globoki starosti.
Lahko rečete, da so to malenkosti, a te "malenkosti" mene ZELO motijo.
 
Dve od steriliziranih psic imata vedenjske motnje povezane s strahom, ena hude ena pa mile. Ni mogoče direktno povezovati s sterilizacijo saj sta to psici z neznano preteklostjo. Psica, ki je bila sterilizirana pri 10 letih, se je začela bati neviht (spet ni mogoče reči, da je to posledica sterilizacije, je pa sovpadalo z operacijo in strahu se kasneje ni znebila). Najstarejša se ni spremenila nič.  Od nesteriliziranih je imela panične izpade ena sama (a so bili vezani izključno na situacije, povezane z njeno preteklostjo, sicer je bila zelo stabilna). Ena je postala streloplaha potem ko je dobila petardo v fris, a se je obvladovala in po nekaj letih se je strahu tudi povsem otresla. Ostale so bp.

O vplivu na življensko dobo pri naših še  ne morem reči nič, ker tri, ki so bile sterilizirane v mladosti še živijo, na tisti, ki sta bili sterilizirani v starosti pa ni imelo nekega vidnega vpliva (ena je dočakala  13 leta, druga 16,5)

[Lanabela]

Pa še o težavah, ki so jih imela naše nesterilizirane psice in so bile povezane z reprodukcijo:
- več kot polovica psic je imela tumorje na seskih, ki smo jih odstranili, ko so bili še majhni. Pri dveh psicah smo jih odstranjevali dvakrat, pri eni pa trikrat. Nobena zaradi tega ni poginila.
- tri psice so imele piometro, ena je bila zaradi tega operirana, pri druge so bile ozdravljene konservativno. Nobena ni poginila
- tri psice so imele v globoki starosti težave z gonitvami (podaljšane gonitve, močnejše krvavitve) ki so bile sicer zoprne in za psice izčrpavajoče, a obvladljive. Nobena ni zaradi tega poginila.

Torej težave so, a vendar:
vse psice so doživele lepo starost (večje od 14 - 17+)  majhna več kot 20 (dobili so jo odraslo, pri hiši je bila 19 let). Nobena ni imela težav s sklepi in vezmi (ortopeda smo potrebovali samo enkrat zaradi poškodbe kite na prstu v 30+ letih pri psicah, ki so bile večinoma športno aktivne). Ena (najdenka) je imela težave s kožo, ki naj bi bile dedne, s so bile obvladljive, ena je imela slabo ščitnico (razen jemanja zdravil je bila povsem ok), vse ostale so bila zelo zdrave, veterinarja so (razen drobnih poškodb, zgoraj naštetih težav in preventive) potrebovale šele po 13 letu. Razen ene, ki je imela na stara leta težave s hrbtenico, so bile zelo vitalne in aktivne še v pozni starosti. Tri je pobral rak (ki se je pojavil po 12 letu), ostale so šle zaradi starosti.

Psica, ki je bila sterilizirana pri 10 letih, je bila po sterilizaciji bolj bolehna kot prej, tisti, ki je bila sterilizirana pri 14 pa se je zdravje zelo izboljšalo. Ostale sterilizirane so še žive, imajo mogoče za spoznanje več težav (kakšno vneto uho, kakšen ekcem, občasno kakšno manjše vnetje mehurja ali nožnice, ena je imela precej težav s seskom, ki nikoli niso bile točno  zdiagnosticirane, a so po dolgotrajnem zdravljenju izginile.

Ni ravno za neke hude statistike delat. Če bi vzela zraven še vse psice, ki sem jih poznala oziroma z njimi delala daljše obdobje, bi bila slika mogoče malce jasnejša. A v resnih študijah se dela na vzorcih nekaj 100 živali. Na takih velikoh vzorcih pa se jasno pokažejo razlike med posameznimi skupinami (intaktne, sterilizirane po 6 letu, sterilizirane pred 2 leti, pred 1 letom, pred 6 meseci...)

[Lunette]

Lahko dodam še del naše trenutne sterilizirane ''statistike''.
Ena pokojna psica. Sterilizirana po prvi gonji. Odšla v 11 letu zaradi tumorja na osrčniku. Vse ostalo je bilo pri njej BP. Pudla po dlaki. Torej se tako ali tako ni misila
Trenutno 3 živeče psice. 2x S tik pred prvo gonitvijo, torej okoli 6m starosti. Majhne cca 5-6kg. Ena 6+let. Druga 11+let. Pudla ima dlako povsem enako kot jo imajo poznani nesterilizrani predstavniki iste kategorije. Tadruga psica pa lepo svetlečo, nič volnasto in menjano lepo 2x letno v enakem časovnem obdobju, kot jo je menjal intakten samec, živeč v istem gospodinjstvu. Nobenih težav. Razen tistih, ki so povezane z genetiko z istega legla. Ena se boji grmenja in ni povezano s sterilizacijo, ampak z njej groznim dogodkom, ki se je zgodil nekaj let po samem posegu. A je z obilico razumevanja in nekaj treninga zadeva že povsem obvladljiva.
1x S med brejostjo. Prekinjen Ups. Pri starosti 2+leti. Velika 30kg. V ledvenem delu izrazito dolga psica. Nesorazmerna nasploh čist cela. Torej potencialna kandidatka za inkontinenco. Pri 6+letah še vedno spimo na suhem. Sračka v karakter. Nestabilna. Nesigurna. Smotana, na kratko. A domnevam, da nima nobene veze s sterilizacijo, ker imajo praktično isti vzorec vsi njeni sošolci. In pa, ker imam srečo poznati del njene žlahte in se podobni vzorci vedenja izražajo tudi pri intaktnem bratu. Poleg tega je bila takšna že pred S. In se je zadeva ogromno popravila s pomočjo treninga. Dlaka tudi pri tej podobna bratovi (razen to, da je on samec). Enaka kot pred posegom. Menjava poteka 2x letno v enakem časovnem obdobju in podobni količini, kot njen brat živeč v drugem gospodinjstvu.
Kar se pa skupnega karakterja tiče. Tista zgodaj dobro socializirana BP. Tisti dve že zgodaj zafurani, ''popravljeni''.
Suhe. Pa brez diete. Dve pravzaprav hranim več, kot je priporočeno, ker sta drugače kaj hitro presuhi (tisti S pri 6m). Ena pa dobi normalno dozo hrane. Ekstrem porejena je bila pred posegom, ker je pač preveč slonela pri pultu in imela neomejen dostop do komposta.
Vse še žive in računam, da še bodo. Če je verjeti preventivnim ''servisnim pregledom'' in bioresonačnim pregledom so izvidi odlični. Pa prav nobena inkontinentna. Tamali dve sta brez jajčnikov. Tavelika pa brez vsega. Sterilizrane pri različnih veterinarjih.

Psice, ki so živele pri hiši precej časa nazaj pa kolikor vem nobena ni dočakala silne starosti (tja do 10-12let mislim, da je bilo max). Vse ''cele''. Večina z od-do težavami povezanih z reprodukcijo. Tukaj bi težko kaj več še rekla kot to, da je to zdaj že poštenih 20-30+ let nazaj in da so se vsaj v našem koncu veterinarske storitve izboljšale. Prav tako tudi to, da pokojni stari starši pač niso v pse vložili toliko kot jaz sama (ne znanja, ne denarja). Zna bit, da bi se teiste psice danes pri meni ''obnesle'' drugače.

Ker pa kljub statistikam, ki čedalje bolj govorijo v prid ''celim'' psicam, še vedno srečujem precej manj težav s steriliziranimi psicami...se nekako še vedno rajši odločam za S, če vem, da psica ni primerna za razplod. Morda se pa zgodi, da moja naslednja kljub vsemu ostane ''cela''.

Zanimivo bi bilo spremljati študije, pri katerih bi se vključilo več generacij psov v istih gospodinjstvih. Npr. 50 psic sestr iz istega legla, ki bi dale vsaka svoje leglo in bi le-to bilo 50% sterilizirano in 50% dalo nadaljne leglo. Torej npr. 3 generacije. Nekaj njih S pred/po/ali sploh ne. S poudarkom istega gospodinjstva oz. isto možnostjo genetike in iste možnosit socializacije/vodnika. Razdeljene (tri generacije skupaj) seveda v različna okolja, k različnim vodnikom, k različnim življenskim slogom. Bi morda prišli tudi do ugotovitve, da ogromno težav opisanih v študijah proti-S niti nima veze s samo S. Torej tudi obratno, da sterilizacija nima nobene veze z odgovornim skrbništvom (ogromno živali se namreč S pa še zdaleč niso pri odgovornih lastnikih).

Odgovorno lastništvo nima s kastracijo/ sterilizacijo nobene zveze. Odgovorno lastništvo pomeni (poleg zagotovitve osnovnih potreb) premišljeno nabavo, zgodnjo socializacijo, primerno vzgojo in šolanje. Najmanj psov v zavetiščih imajo tam, kjer  imajo urejeno to, kar sem napisala zgoraj, sterilizacij/kastracij (razen iz zdravstvenih razlogov) pa skoraj ne poznajo. Od vseh razvitih držav največ psov pobijejo v ZDA, kjer imajo pokastrirano vse, kar leze in gre.

S tem seveda ne mislim, da nekdo, ki ima težave s svojimi S živalmi nekje nekaj dela silno narobe. Zgolj to, da včasih pride tako, da ''privlačimo'' oz. zavestno izbiramo krizno kategorijo.  Sama sem ''mahnjena'' na alergike  Pa nima tukaj nobene veze naš življenski slog (ker pa kljub vsemu imam precej več zdravih, kot intolerantnih), prav tako ne S/K ali psica/pes (ker so bili tako eni kot drugi)...imajo pa en skupni dejavnik. Dve nerodovniški iz legla alergikov (oz. njihove žlahte) in en mladič od psice prestradane med brejostjo. In pa mene, ker zadevo opazim in jo obravnavam. Marsikdo je pa nebi.

Kolikor razberem iz Lanabelinega posta sta bili pasemski in od malega pri njej 2x S psici, če se ne motim v nekem žlahtnem/pasemskem razmerju (nobena inkontintna, zgolj dlaka drugačna- mimogrede našemu intaktnemu samcu se je dlaka ''na mladičkasto'' spremenila po 11 letu, ko ga je zdravje ''pohopsalo'' in je začel jest tablete). Ostale 3, ki se jim pojavlja več težav pa vse z neznano genetiko in preteklostjo. Se opravičujem če sem narobe razbrala podatke.

[Lanabela]

Tri generacije lahko spremljaš samo pri celih. Pri steriliziranih pač ne. Sicer pa je bilo nekaj študij narejenih tudi na psih iste pasme, nekateri so celo živeli v istem okolju.
Ko se dela na velikem številu psov se pokažejo statistične razlike. Debele psice so med celimi in steriliziranimi, a jih je med steriliziranimi nekajkrat več. Ni nujno, da bo sterilizirana psica postala inkontinentna, lahko pa. Pri velikih psicah bi bil lahko procent celo blizu 40%. Ali bo dlaka postala mladičkasta je odvisno od pasme. Pri samojedih nisem še videla psice, ki ne bi imela tega problema po sterilizaciji, ni pa pri vseh enako izrazito in večina lastnikov misli, da tako pač mora biti. Veliko slabe dlake je po sterilizaciji moč videti tudi recimo pri zlatih prinašalcih, irskih setrih....Odvisno od tipa dlake, pri resastih in kratkodlakih še nisem videla, da bi imela katera problem. Pri pudljih tudi ne (ti imajo že tako in tako mehko dlako, ki se premoči)

In seveda ni nič narobe, če se lastnik odloči za sterilizacijo - mora pa imeti poštene informacije. Jaz pišem v glavnem o slabih straneh zato, ker so dobre že tako in tako preveč napihnjene. Če si dobro prebrala kar sem napisala - napisanih je kar precej problemov, ki jih ne bi bilo, če bi bile psice sterilizirane. Jaz te probleme zelo dobro poznam in reagiram pravočasno, tako da zdravljenje za psice niti ni pretirano stresno. Tisti, ki ne zna paziti, pa mu zaradi teh istih problemov lahko psica fejst nasrka. Odstranitev zelo majhnega tummorja ni dosti bolj boleča kot odstranitev vnete lojnice ali bradavice, odstranitev velikega tumorja pa je zelo boleča zadeva in včasih kar traja, da psica pride k sebi.

Ne razumem točno, kaj sprašuješ. Nobena od steriliziranih psic ni bila v sorodu s katero drugo. Psica, ki je bila sterilizirana pri 10 letih je bila mamina prinašalka, psica, ki je bila sterilizirana pri 14 moja samojedka, ti dve sta bili pri nas od malega. Ostale tri so zavetiške/najdenke in so prišle k hiši odrasle.

Pred temi, ki sem jih upoštevala smo imeli še nekaj psov, a ti niso primerljivi, ker takrat ni bila primerljiva niti hrana niti veterinarska oskrba. Če ne bi bile dobro servisirane, bi moje dočakale cca 2 - 3 leta manj.

[Lunette]

Tri generacije lahko spremljaš samo pri celih. Pri steriliziranih pač ne.

Pri pudljih tudi ne (ti imajo že tako in tako mehko dlako, ki se premoči)

Ne razumem točno, kaj sprašuješ. Nobena od steriliziranih psic ni bila v sorodu s katero drugo. Psica, ki je bila sterilizirana pri 10 letih je bila mamina prinašalka, psica, ki je bila sterilizirana pri 14 moja samojedka, ti dve sta bili pri nas od malega. Ostale tri so zavetiške/najdenke in so prišle k hiši odrasle.

Delno lahko spremljaš več generacij, če bi bilo S/K samo pol legla. Druge pol za razplod naprej, kjer bi spet nekaj S in nekaj ne.  Nekako po tem ključu sem razmišljala. Nekje bi se peljala linija genetike naprej, nekaj tet in stricev pa bi bilo ''vzorec'' po S/K liniji. A še vedno ista genetika. Je menda logično, da že med samimi paritvenimi kombinacijami prihaja do velikih odstopanj. Včasih samo ista pasma ni dovolj. Pa da kompliciram -  v istem gospodinjstvu.

Pudelj je načeloma vodna pasma in ji dlaka služi ravno zaščiti v vodi. Ok pustmo detajl, da močno sfrizirana izgublja svoj pomen. Moja npr. če je silno kratko ostrižena je mokra do kože po defoltu, ker dlake ni.  Če je v svojem bujnem kožuhu pa potrebuje precej precej vode, da je premočena do kože. Prav tako je hitreje suha z daljšo dlako. Zanimivo, da ji v nekoliko daljši frizuri niti ni nič bolj vroče kot v silno kratki. Pol me pa čudno gledajo, ker v toplem vremenu s kosmatim psom okol šetam (ob primernih temperaturah seveda!)  Je pa imela obdobje ''bad hair day'' a je bilo povezano s splošnim padcem imunske odpornosti. Sedaj tega problema ni več. Je pa res, da to ni enaka dlaka kot pri npr. labradorju. Katero mešanko imam doma in tudi po S je dlaka ostala enako funkcionalna kot pri intaktnemu samcu. Prav tako enako funkcionalna dlaka pri ''celi'' labradorki. Tukaj je edina razlika to, da je naša čez celo leto ''enotna'' in se misi 2x letno. ''Cela'' pa je še dodatno 2x letno ofucana okoli gonje.

Si imela v primerjavi kratke dlake v mislih še bolj kratkodlake pse (weimeraner?). Sem ravno danes imela srečo videt eno S in eno ne psico-ista dlaka. Ker men se labi ne zdi neki silno kratkodlak pes. Se bom pa bolj zavzela k dlaki zlatih prinašalk. Čeravno vse kar srečujem so bolj Zlatke kot dejansko prinašalke.  Pa po njih težko sodim standard dlake.

Ok. Sem mislila, da sta bili neporsedna žlahta. Se opravičujem za napačno interpretacijo. Ampak še vedno sta imeli samo spremenjeno dlako. Ostale bolj zoprne težave, ki se povezujejo s S pri ostalih, pa se pojavljajo pri psicah kjer genetika in začetek življenja niso bile psicam ravno v prid.

[Lanabela]

Če bi hoteli delat tako, kot si si zamislila, bi rabili klone. Med psi v leglu so razlike že prevelike. Zato pa pri vsaki resni študiji vzamejo dovolj velik vzorec, da se te razlike kolikor toliko enakomerno porazdelijo med vse kategorije.

Ne, spremenjena dlaka + težave s težo + inkontinenca  niso imele nobene zveze z razmerami iz katerih so prišle (pri drugi pa verjetno tudi ne). Ne spremeni se vsaka dlaka - pod kratko štejem vse od nemca do ajd vameranca. Tudi vsi tipi  dolge dlake se ne spremene, a nekateri tipi dlake definitivno se. Samo veliko lastnikov pojma nima, da je z dlako karkoli narobe, nekaterim je celo všeč.
O pudljih ne vem veliko, zato bom raje tiho, sem pa opazila, da so bili po večjem naliv mokri kot kure. Zna bit, da niso bili tipični.
Razen pri vedenjskih težavah niti  ne bi  mogla potegniti neke ločnice med tistimi, ki so bile z nami od začetka in tistimi iz slabih razmerm. Med nesteriliziranimi so bile tri psice iz razmer precej slabših kot onidve kasnejši zavetiški). Po tem, ko so bile posledice odpravljene seveda. Sem pa opazila, da so težave povezane s strahom občutno lažje prebrodile nesterilizirane. Mogoče je bil samo slučaj, saj je številka premajhna.
BTW: nisem imela niti ene vedenjske motnje ali zdravstvenega problema, ki bi bil skupen dvema sestrama  ali mami in hčerki.

[Lunette]

Eno je videz mokre kure (ko jim čupa skup pade) drugo je pa dejanska premočenost do kože. Ja, čist sigurno pa ne izgledajo ''olimpijsko''  Res, da njihova dlaka ni primerljiva s polarci, a tok grozna pa tudi ni.

BTW: nisem imela niti ene vedenjske motnje ali zdravstvenega problema, ki bi bil skupen dvema sestrama  ali mami in hčerki.

Temu jaz pravim dobra genetika (če je še vse ostalo štimalo). V mojih primerih ima npr. več kot polovica podobne probleme. Telesne/zdravstvene, ker pač so faliranci. Pri tavečji in njenem bratu se vlečejo neke BV fobije pred vožnjo, določenim tipom psov in ljudi ter poki, dotiki. Bi rekla, da zato, ker sta bila v zgodnji socializaciji izpostavljena kakšni skupni grozni izkušnji. Pa živita narazen in se praktično redko vidita (manj kot 1x letno). Razlika je v tem, da z našo se trudimo in jo opazujemo ter napredujemo.
No pri eni od naših prejšnjih psic pa zaradi res zafuranga prejšnjega življenja kljub 'celi psici' ni šlo daleč. Travme dosti prevelike. Je bilo dosti bolj ugodno zanjo, da smo ji samo omogočili nestresno življenje. K sreči je to bilo izvedljivo.

Zgleda, da je tole čisto preveč individualnega tipa, da bi lahko sterilizacija imela tako velik negativen vpliv na vedenje, da bi bil omembe vreden.
Prav tako, kot nima S/K povsem nobenega pozitivnega učinka na izboljšanje vedenja, če tukaj ne dodamo še vpliva vodnika. Po mojih opažanjih gre tale zadeva v obe smeri. Je čisto preveč individualnih situacij. Ker, če so v študije, v katerih se osredotočajo na vedenjske razlike pri s/k, zajeti vsi tisti, ki so padli na foro ''kastrirat/sterilirat, ker se potem umirijo itd'' je vse skupaj BV. Mnogo takšnih po samem posegu začne živet lagano ''saj smo kastrirali''. Med tem časom pa problem eskalira. Tadam. A je to zdaj zaradi spanja na lovorikah (kastracija) in ne dela s psom? Ali je dejansko kriv poseg? Pri naši ni šlo po samem posegu nič na slabše, na bolje pa tudi ne, dokler se z njo ni začelo intenzivno delat in odpravljat težave. Pa ni edina. Prav tako kot poznam kup takih, ki bi po posegu naj kar čudežno postali pridni (beri: vodniki zaspali na lovorikah) in je stanje iz dneva v dan bolj grozno. Ker psi lahko počnejo več in več neumnosti ter jih veselo potencirajo.

Nekako v slogu zapisa iz enega od tvojih postov: ''Odgovorno lastništvo pomeni (poleg zagotovitve osnovnih potreb) premišljeno nabavo, zgodnjo socializacijo, primerno vzgojo in šolanje. Najmanj psov v zavetiščih imajo tam, kjer  imajo urejeno to, kar sem napisala zgoraj, sterilizacij/kastracij (razen iz zdravstvenih razlogov) pa skoraj ne poznajo. Od vseh razvitih držav največ psov pobijejo v ZDA, kjer imajo pokastrirano vse, kar leze in gre.''
Iz tega gre sklepati, da pa morda le ni vse v spremembi karakterja zaradi posega, ampak v pomanjkljivem zagotavljanju osnovnih potreb. Dvomim, da bi se zavetišča začela tako serijsko polnit tam kjer že tako ali tako psom zagotavljajo osnovne potrebe, če bi npr povečali število sterilizacij.
Še vedno sem mnenja, da sam poseg ne odigra bitne vloge pri vedenjskih problemih. Ne na bolje, ne na slabše.

[Lanabela]

Ja glej, samci po kastraciji večinoma nehajo markirat, manj jih zanima okolica, ne znorijo zaradi gonečk. Ampak nekateri pa ne nehajo markirat  in še vedno lahko uspešno naskočijo psico. Do neke mere se zmanjša tekmovalnost do drugih samcev. Ja? Ali ne? Ok. Se pa pogosto poveča agresivnost do psov obeh spolov zaradi nesigurnosti in povečajo se lahko fobije, ločitvena tesnoba in podobno. Ja? Če deluje v eno smer, je logično da tudi v drugo. Trend je dovolj  opazen, da  nekateri tuji strokovnjaki (ki so prej za vsak drek svetovali kastracijo kot univerzalno zdravilo) začenjajo odsvetovati kastracijo, dokler ti problemi niso rešeni. Ali ni to v bistvu logično, če pomisliš, kakšna je vloga testosterona? Pri samicah se po sterilizaciji lahko poveča agresija do drugih psov, zlasti do psic, še posebej, če je psica te težave imela že prej. Ni zelo pogosto, se pa zgodi (vem za dva konkretna primera). Žalostno, sploh če je bila sterilizacija svetovana ravno zato, da bi se ta problem rešil. Spet: če poznaš vlogo hormonov, zadeva sploh ni presenetljiva.

Res je, da je pri vedenjskih težko reči, da je vzrok ravno kastracija. Je pa spet pri velikem številu psov mogoče zaznati statistično razliko. Na tem področju študij še ni toliko, kot na področju ortopedskih problemov, raka in  imunskih bolezni, se pa tudi počasi nabirajo. Še malo, pa jih ne bo več mogoče spregledati.

ne, težave se ne pojavijo pri vsaki kastrirani živali, tako kot vsaka nesterilizirana psica ne bo dobila piometre in kastriran pes ne raka na modih. Gre samo za statistično razliko. Verjetnost, da se bo nekaj zgodilo.

[Nika]

Ker pa kljub statistikam, ki čedalje bolj govorijo v prid ''celim'' psicam, še vedno srečujem precej manj težav s steriliziranimi psicami...se nekako še vedno rajši odločam za S

Težav s tujimi ali tvojimi psicami in kakšne te težave so?

Mi je enkrat nekdo rekel da je ful lažje živeti s kastriranim samcem in sem mu povedala, da če bi hotela kastriranega psa bi si kupila psico

[barbara10]

Je imel prav, lazje je ziveti s kastratom (vsaj meni). Ce pa pes ni kastriran, pa je potrebno (odvisno od psa) vloziti vec dela glede poslusnosti... Se pa seveda da vse.

Drugace kastrat ni isto kot intaktna samica.

[Nika]

Vsekakor, kakor komu paše in meni so všeč Samci

Je pa imela moja sterilizirana psička praktično vse "simptome" sterilizacije in šele zdaj lahko za nazaj to vidim. Puh, debelost, inkontinenca, agresija do psic, agresija iz strahu..Slednje dvoje seveda ne moremo pripisat S, ampak del pa zna bit.

[Lanabela]

Seveda je s kastrati lažje živeti, ampak to ne pomeni, da je kastracija v prid tudi živali, ne samo lastnikom. No pravzaprav ima korist tudi pes - ker ga druge stvari manj zanimajo, lahko več pozornosti nameni lastniku, s svojim lastnikom lažje shaja in ima manj možnosti, da bo končal na cesti. Zdravstvene koristi pa ne presegajo škode.
Pri psicah je seveda drugače - lastnik ima spet kup prednosti: ni mu treba paziti na psico v času gonitve, ni mu treba čistiti krvavih kapljic po stanovanju, ni se mu treba ukvarjati z menjavami razpoloženja, ki sledijo hormonskim spremembam, psico lahko uporablja za delo, kakršnokoli že skozi vse leto, ni mu treba delat odmorov med gonitvijo...Za razliko od samca ima psica celo nekaj čisto konkretnih koristi - zmanjša se možnost za tumorje na seskih (tu je keč: če hočeš, to možnost spraviti na minimum, jo moraš sterilizirat prej, preden se razvije žlezno tkivo, a tako zgodnja sterilizacija prinese več drugih tveganj). Prav tako se znebi nevarnosti piometre (če nima več maternice), znebi se majhne možnosti za rak na maternici (še vedno pa lahko dobi rak ali vnetje nožnice, zlasti na mestu brazgotine), zanebi se težav, ki nastajajo pri gonitvah v starosti...in seveda tudi ni brejosti.
Se pa žaliboh znebi tudi zaščitne vloge, ki jo imajo hormoni, kar za sabo potegne večjo verjetnost drugih, enako ali bolj zoprnih bolezni od naštetih.

Nekako tako bi moral razmišljati lastnik, ko se odloča ali bo pustil psa celega ali pa gre pod nož in pri kateri starosti. Žalostno je, da se nekateri zelo odgovorni lastniki odločajo za operacijo samo zato, ker so nasedli agitkam in mislijo, da bo njihova žival, če jo bodo pustili intaktno, zbolela in bo živela manj časa.

Še nekaj. Veliko lastnikov trdi, da njihova žival po operaciji ni spremenila. Če so jo opravili pred spolno zrelostjo prvič ne vedo, kakšna bi žival bila, če bi ostala cela in drugič ne upoštevajo, da bi se žival pravzaprav morala spremeniti, pa se ne. Spremembe v vedenju, do katerih pride v in po puberteti (tudi pri samicah) so normalne, a za nekatere lastnike nezaželene.

[Lunette]

Težav s tujimi ali tvojimi psicami in kakšne te težave so?

Mi je enkrat nekdo rekel da je ful lažje živeti s kastriranim samcem in sem mu povedala, da če bi hotela kastriranega psa bi si kupila psico

Oboje. Videnih več tumorjev in od-do piometer in sitnosti do drugih pri celih (prav tako tudi debelih in z uničeno dlako do amena). In minimalno inkontinentnih, debelih, plašnih pri steriliziranih (z ravno tako lepo in pasmi primerno dlako). Pač moja videnja 
Prav tako, tole s spremembami karakterja oz. dozorevanja, če so S pred gonjami. Ker sem imela praktično celo življenje možnost živet med psicami in so šele zadnje sterilizirane ne morem rečit, da pa zaradi S psice ostanejo ''nedozorele''. Edinole, razlika, ki se jo da opazit je, da cela psica je do gonje taka, med gonjo ovaka in po gonji se spremeni (kao zori). In potem z vsako naslednjo spet en mal ''zraste''. Tam do približno 3-4 gonje. Kar je približno starost ene 2+ leti (sovpada z mentalno odraslostjo pri večini psov). Sterilizirane so mi pa ravno tako ''dozorele'' pri tej starosti, edino ni bilo očitnih polletnih sprememb, kar je logično saj niso bile izpostavljene hormonskim nihanjim. 
Trenutni psici, ki sta približno isto stari (ene pol leta razlike in pa razlika v velikosti) sta mentalno dorasli skoraj enakomerno. Pa je ena S pri pol leta. Druga pa med prekinitvijo brejosti v njeni 4 gonji. Do takrat se psici niti nista poznali in ni mogoče tega pripisovati skupnemu gospodinjstvu in istim navadam. Je pa tadruga bistveno bolj nestabilna bila že pred posegom, prav tako vse njene težave obstajajo že od malih tačk naprej in jih res ne gre pripisovati sterilizaciji. Sploh ker se je s pridnim delom že praktično vse popravilo. Delati z njo pa se je začelo nekako takoj po sterilizaciji. Enako smotani sta vsaj 2 njeni ''znanki'' (enako stari, s podobno življensko podlago iz istega okolja) pa obe celi. Torej spet ne gre karakternih felerjev pripisovat posegu, ampak prej izkušnjam katerim so bile izpostavljene.

Spet, to ne pomeni, da vztrajno zagovarjam sterilizacijo in kot pravim bo mogoče pa moja naslednja psica cela. Vsak lastnik bi se moral sam odgovorno odločit za ali proti. A v drastične spremembe karakterja samo zaradi posega pač ne verjamem. Ker za takšne stvari je čisto preveč dejavnikov, da bi lahko bilo merodajno. Seveda je razlika ali psici na pol leta nihajo hormoni ali ji ne in se temu primerno obnaša. Ali da samca s premalo samokotrole nosijo vonjave. Ampak to še zdaleč ne nadomešča sloga življenja, dela s psom, pasemske predispozicije, pridobljenih izkušenj, starostnih razlik...
Sama npr z intaktnim samcem nisem imela npr. nobene ''težave'' povezane z njegovimi hormoni. Si pa kljub vsemu nekako ne želim še enga. So mi kuzlice bolj pri srcu  Oni so tko simpl. Babikam, ga pa dogaja Pa sem spet pri tem, da sam poseg ni imel tukaj čisto nobene vloge. 

Zakaj sem se pa potem sploh odločila za sterilizacijo? Ker tu, kjer živimo bi potrebovala vsaj ene 2m ograjo, vkopano 50cm v zemljo in pa zagotovljeno varstvo, ki bi bilo sposobno psice dat lulat brez, da kje kak samec iz zasede naskoči Če bi bila pri hiši samo 1 psica bi to še šlo. A ko ti 3 psice čuvajo 65-70+ plus ljudje (z gibalno omejenostjo) pa na dnevnem redu so obiski otrok, sorodnikov, ki odpirajo ograjo... si je nesmiselno komplicirat življenje. Pa nimam fobij, ampak se je že zgodilo da je samec priplezal  v pesjak čez 1,7m ograjo. Poleg tega so mi pri srcu mini kužike in bi naskok kakšnega prevelikega samca pomenil čisto preveč težav (najmanjši ljubimec v vasi pa je 3x večji od moje psice).
Ja, pravzaprav zaradi lastnega kumot. In pa ker pri 4 svojih psicah in še enmu kupu znanih psic ni bilo nekih drastičnih težav si to upam izvest še kdaj. Za inkontinente vem 2. Pa vem, da imasta tudi življenski slog bolj tak, da težave z mehurjem lahko pridejo že same po sebi. Kopanje v vseh možnih vremenskih razmerah, pa kratkodlaki čist. Nujno ležanje na ploščicah. Odlaganje v rosi. In pa čisto predolgo zadrževanje urina. Nezdravljena vnetja mehurja. Najbrž pa še kaj zraven.

[andreja]

Zato pa osebne izkušnje niso primerljive študijam, ker so pri študijam številke tolikšne, da če damo cel forum skupaj ne bo dovolj psov za kvalitetno vrednotenje. 

[Lanabela]

Točno tako Andreja. Šele ko vzameš dodolj velik zorec, se razlike kolikor toliko razdelijo po skupinah in nam rezultati kaj pomenijo. Osebne ikušnje so lahko samo opažanja,  ne študije. So pa neredko ravno osebna opažanja podlaga za kasnejše študije.

In ja, "koristne" spremembe, ki so posledica sterilizacij/kastracij so jasno vidne in takoj opazne: ne markirajo, ne taborijo pri gonečkah, za psicami ne ostajajo krvave kapljice, ni ženinov, ni tumorjev na organih, ki jih ni (in ti tumorji so zelo dobro opazni). Škoda pa ni tako na prvi pogled vidna, je subtilna ali pa jo je težko zanesljivo pripisati ravno S/K. Zaščitna vloga hormonov ni tako otipljiva kot tumor na seskih, kar pa ne pomeni, da je ni in da ni pomembna. Še težje je pri vedenjskih motnjah. A kot rečeno, študij, ki potrjujejo (tudi moja) opažanja je vse več. Če so prve še nekako utišali (ja celo z objavo so imeli probleme), to zdaj ni več mogoče.
Še enkrat: težave s težo imajo lahko tako intaktne kot kastrirane živali, a je teh med kastriranimi neprimerno več kot pri intaktnih. Inkontinentne so lahko tako intaktne kot sterilizirane samice, a je pri intaktnih inkontinenca praktično vedno povezana z boleznijo, poškodbo ali starostjo. Sterilizirane so pa inkontinentne ne da bi bilo sicer z njimi kar koli drugega narobe. (pri tem še opozorilo - ne mešat lulanja zaradi inkontinenece z lulanjem zaradi slabe vzgoje ali vedenjskih motenj). Slabo dlako imajo lahko eni in drugi, je posledica pomanjkljive hrane, slabe nege, parazitov, bolezni, hormonskega neravnotežja....Dlaka, ki je posledica sterilizacije ni slaba dlaka v tem pomenu besede, lahko je tudi lepa za pogledat,  je pa netipična, mladičkasta, in od nesteriliziranih psic imajo tako dlako samo tiste s hormonskimi motnjmi.

Kar se tiče pa vedenjskih motenj je pa moje osebno mnenje, da S/K živali težje prenašajo stres kot cele (ker nimajo popolnega nabora hormonov, ki je za pravilen odziv potreben). Zato jih raznorazne travme in slabe izkušnje bolj prizadenejo, rabijo več časa, da premagajo posledice in večkrat se zgodi, da posledice ostanejo trajno. Je pa to še zelo odprto področje, bomo videli, kaj bo prinesel čas.

[Lunette]

Ja, ampak hkrati bi morali razširit parametre raziskave. Pač razmišljam v to smer, da, če so bili vzeti parametri samo kdaj in kako, ob kateri starosti in pasma psa...so zajeli ogromno premalo, da bi lahko z gotovostjo trdili, da so vedenjske težave povezane s posegom. Zakaj? Zato, ker domnevam, da bi se kaj hitro pojavil še kak dodaten vzorec. npr. da se inkontinenca, debelost, slaba dlaka, vedenjske težave...pri steriliziranih psicah pogosteje pojavlja v povezavi z določenim življenskim slogom. Iz čisto preprostega razloga, ker se ravno za sterilizacijo običajno odloča povsem drug tip ljudi, kot se tisti, ki si želijo cele pse. Cele pse se pušča večinoma neke dobre rodovniške, ki jih je škoda izločit iz genetskega pola. Sterilizira se neperspektivne. Ki imajo najbrž še po kakšni liniji slabšo genetiko. Da ne omenjam psov neznanega porekla. Potem za sterilizacijo se odloča ogromno ljudi, ki bi psa imeli tudi po najkrajši liniji odpora, kar najbrž tudi pomeni, da se z njemu čisto drugače ukvarjajo, kot neki izkušen kinolog. In z različnim življenskim slogom se da tudi marsikaj pridelat ali preprečit.
Mislim to je tako, kot da rečem, da šport povzroča športne poškodbe. In ni jih malo. Pa hude znajo bit. In zdaj pač lahko rečem, da šport ni tok fajna zadeva, kot se propagira, da je. Ljudje, pozor, ne zanemarjat športnih poškodb. Pa mislim, da so v parametre o športnih poškodbah zajete ravno različne skupine ljudi. Z različnimi življenskimi slogi. In da pri profesionalnih športnikih prihaja do določenega tipa poškodb in spet do drugačnih pri rekreativcih. In tu nastanejo raziskave o športnih poškodbah pri profesionalnih športnikih in posebej pri rekreativcih.
Pa so takšne raziskave pri S/K psih? Še nisem zasledila.  Tam je bolj pavšalno zajet življenski slog. Če se pa motim, se pa priporočam za link, kjer se, da to preverit. Pri psih je čisto preveč enih hitov, ki so povezani z življenskim slogom.

[čara]

Predvsem je problem, ker se ne pove vseh možnih zapletov in problemov. Četudi je majhna možnost. Predno gre človek na operacijo, še celo izdiranje zoba, dobi v podpis marsikaj. V končni fazi je že narkoza sam riziko, povsod. In povsod so možne post operativne komplikacije.

Je možnost, da bo šlo vse gladko, pa S/K psi ne bodo imeli težav...Lahko pa bo šlo narobe čisto vse kar lahko gre in bo pes umrl že na mizi ali pa v boljšem primeru potegnil dolgotrajne težave inkotinenca, težave z okostjem, slabši imunski sistem... In to je tisto, kar je treba vedet pred posegom. In tudi opraviti pregled srca in splošno krvno sliko. Tega pa marsikje ne delajo.

A niso pri rottweilerji pa res delali neke študije in ugotovili, da imajo kastrirani pomembno večji % osteosarkoma?

[Lunette]

Tu pa jaz ne vidim problema v veterini, ampak v profilu ljudi. Bodimo iskreni, da če nekoga ne zanima o sterilizaciji nič več kot ugodnosti...ne bo slišal negative. Jaz sem pri treh različnih vetih (pa niso lih vsi neki fajni) dobila čisto vse info. Samo vprašala sem, ker me moja žival zanima. Smo prav fletno prediskutirali vse negativne strani. Prav tako so za vse moje živali naredili krvne preiskave. Do zapletov pa lahko pride že pri banalnem cepljenju, tako, da riziko kakršnegakoli posega bi se moral zavedat vsak. In se seveda pozanimat o možnih zapletih (in spet pravim, da jaz sem vse info dobila servirane). Si pa predstavljam, in jih tudi na nek način razumem, da pa za vsako 'krizno panično pasjo mamo' ali za 'dejmo ker mormo ker problemov pa ne bomo mel' ne debatirajo preveč. Joj si sploh nočem predstavljat še vse one zraven, ki histerično jokcajo, ko psa tam puščajo, klicarijo na pol ure kako je... In morda pri takšnih lastnikih bolje da pes ni ''cel''  Prav tako sem skoraj prepričana, da če se stranka pri vetu naroči na sterilizacijo, da pa ne bodo rekli ''ne dat''. Mislim, ko pridem jaz za karkoli na veterino mi še nihče ni rekel ''ne hodit'' 

[Lanabela]

V bistvu so študije narejene na zelo različnih modelih, ene so bile tudi na psih, ki so bili skrajno primerljivi. Ena od študijje bila narejena na psih iz vzreje za vodnike slepih, kjer ni bila samo ista pasma in okolje. Samo da so tu bolj gledali na to pri kateri starosti so bili psi pokastrirani. Rezultati so bili enaki, kot pri vseh ostalih študijah, posledica pa je ta, da je tistih šol, ki S/K pred enim letom vse manj. Vsaj ena je bila narejena na populaciji športno aktivnih psov. Vsaj ena (ta je med bolj znanimi) je bila narejena na rotvajlerjih, ena na prinašalcih, so pa imeli pri ameriških študijah probleme, ker so težko sploh dobili starejše nekastrirane živali. Ena od boljših je bila narejena na vižlah. Primerjali so celo veterinarske statistike iz držav, kjer je več ali manj vse pokastrirano in tistih, kjer tega ni. Nobena študija ni popolna, vsaka ima kakšno pomanjkljivost,  a vendar prav vse dajejo iste rezultate. In več kot jih je, več se kaže težav. O osteoporozi pri zgodaj steriliziranih psicah se je šele začelo govoriti recimo. Ker prej sploh ni bil noben pozoren na to.
Je pa seveda treba malo razmisliti, kaj določena statistika pomeni. Če se recimo verjetnost za osteosarkom poveča za 3x (pišem na pamet, ne spomnimse točne cifre, je pa nekje v tem rangu), potem to za majhne pasme, kjer je ta oblika raka redka ne pomeni nič, za velike, kjer je pogost pa je že za razmislit, ali se splača tvegat. Podobno velja za angiosarkom, če imamo pasmo, pri kateri je pogost.
Vsak veterinar te bo opozoril na tveganje zaradi narkoze, večina ti bo omenila možnost debelosti in inkontinence, potem se pa že neha. Imaš jih nekaj, ki neradi kastrirajo pred enim letom, žal pa so še vedno klinike (vsaj dve znani) kjer priporočajo lastnikom S/K pred 5 mesecem.

[barbara10]

ena na prinašalcih

Na zlatih prinašalcih in mislim da v povezavi z rakom.

[andreja]

Ena naša paše v kategorijo kostni rak...  10 let nazaj nas je zapustila.

[čara]

Tu pa jaz ne vidim problema v veterini, ampak v profilu ljudi. Bodimo iskreni, da če nekoga ne zanima o sterilizaciji nič več kot ugodnosti...ne bo slišal negative. Jaz sem pri treh različnih vetih (pa niso lih vsi neki fajni) dobila čisto vse info. Samo vprašala sem, ker me moja žival zanima. Smo prav fletno prediskutirali vse negativne strani. .....

Samo na ta del se bom navezala. Vidiš, to se meni ne zdi prav, da mora človek vprašat kaj vse lahko gre narobe. Če tega sploh ne ve. Če nekateri samo opevajo kastracijo in so prepričani, da S/K pomeni samo korist za žival, ne pa tudi tveganja in možne nevšečnosti.

In dolžnost bi bila, da vsak veterinar pove vse + in vse -, natančno in ti jih da v podpis. Brez, da bo človek sploh moral povprašati o tem. In to velja za čisto vsak poseg.

[Lanabela]

Ne smemo pozabiti še enega zelo žalostnega dejstva: da  ne gre  samo za strokovno vprašanje, ampak je to tudi "politično" vprašanje. Koliko se je kdo pripravljen dajat v zobe takim ali drugačnim AR aktivistom in organizacijam. V tujini (ZDA) sploh, pri nas je tega manj, se je pa že tudi fejst blatilo po netu posamezne veterinarje ali ambulante, kjer so si drznili odsvetovati S/K pri mladih psih.

[regga]

Sama sem dala prezgodaj (5 mes.) sterilzirati dve psici. Zlato prinašalko in labradorko. Obe sta dobili obilno puhasto dlako, težave s kožo in ušesi. Nobena ni psihično odrasla. Pri nobeni nisem opazila kakšne silne pubertete ali adolescence. Vedenjske težave, ki so se pojavile - obe nesamozavestni, občutljivi. Kot mladički takega vedenja nista kazali. ZP je dobila tumor na vranici pri še ne 7 letih in ni preživela.

[barbara10]

Glede puhaste dlake je cisto vseeno, kdaj se da psa sterilizirati/kastrirati. Prej ko slej jo dobijo, ce so "ustrezne" pasme. Pasme, ki imajo povesena usesa, so bolj nagnjene k vnetjem uses (ne glede na S/K), zato jim mi veckrat "zracimo" usesa - ni nobene razlike med K/S in neK/neS glede uses. Prav tako ni nobene razlike v kozi.

Vsi S/K, tudi zgodaj, so odrasli. Prav tako so bili v pubarteti, a ker se je z njimi delalo, je slo lazje cez (ponovno pri nas niti v tem ni razlike med S/K in ne S/neK).

S psica, ki je bila S ze pri 4 mesecih, se je ze v igralnih uricah bala vseh psov (njenih vrstnikov, dojenckov, kot pa tudi starejsih... majhnih in velikih) - cez genetiko se gre tezko. Z obilico dela in po S se je izboljsalo, ceprav jaz tega ne pisem sterilizaciji, temvec delu (pa pustimo to, da je psico unicil en majhen cucek, ko jo je napadel tam okoli 1 leta starosti). ZP kot pasma imajo kar veliko smrtnost za rakom... je prisoten tudi pri neS/neK (zato je tusi tista studija S/K na ZP v povezavi z rakom bila ne prevec v redu - ker so si izbrali itak "rakasto" pasmo) - sicer kar so ugotovili je, da se rak pojavi 2 leti bolj zgodaj, kot pa ce se pse ne S/K.

[regga]

Za ušeesa in kožo se strinjam, da težav ne morem pripisati samo sterilizaciji. Pubertete pa nisem opazila pri ZP s katero do enega leta nisem nič delala, vzgajala sem jo tako, kot sem pred 16 leti vedela in znala. Z labradorko sem res delala že od malega, tako kot delam tudi s trenutnim mladičem, ki je v puberteti. Je res, da je pubertela lahko obvljadljiva, ker s psom delam, ampak vsaj opazim jo