Mogoče ne bo ravno "politično korektno", ampak tukaj imaš nekaj razlogov, zaradi katerih so nekoč priporočali vsaj eno leglo:
- psica šele takrat popolnoma dozori in dokončno izoblikuje svoj karakter, postane bolj samozavestna, pogumna...
Do določene mere to drži, saj si breja psica pod nujno skuša utrditi ali izboljšati svoj rang. Kar je še ostalina iz davnine, ko so imele legla samo visoko rangirane žival. Tiste od spodaj pa so si morale, če so slučajno se vseeno sparile, na hitro izboriti boljši položaj ali pa so bile ob mladiče. Tudi je res, da znajo doječe psice pokazati prav neverjeten pogum, če je treba braniti mladiče.
Res je pa tudi, da od vsega naštetega potem, ko mladiči ne sesajo več ostane bore malo. No malo bolj zrele in samozavestne psice po leglu vsekakor ostanejo - ampak to lahko dosežemo tudi na kakšen drug način
-med psico in lastnikom, ki ji pomaga pri leglu se izoblikuje posebno močna povezava...
v nekaterih primerih to drži. Drži pa tudi, da se podobno močne povezave da doseči tudi na druge načine.
- psica mora izživeti svoj nagon (ali v še bolj mimo varianti - psica ni srečna če nima mladičev)...
no, to pa definitvno ne drži, psica si mladičev vnaprej prav nič ne želi in prav nič ji ne manjka, če "ne izživi svojih nagonov" v celoti. Celo nasprotno je res - psica, ki se nikoli ni parila, ponavadi med gonitvijo ne dela kakšnega posebnega cirkusa, ker niti ne ve za kaj se gre. Izkušene psice pa dobro vedo za kaj se gre in se temu primerno vedejo: veliko bolj učinkovito znajo pomarkirati svoj teritorij in privabiti samce, znajo jih veliko bolj učinkovito zapeljevati in tudi veliko pogosteje pobegnejo od doma.
-imunski in hormonski sistem naj bi se povsem dokončno izoblikoval šele med brejostjo in dojenjem...
ali je v tem kaj resnice ali pa prav nič, ne vem. Mogoče nekaj malega razlike celo je - prav veliko pa zanesljivo ne. Zanesljivo so tudi psice, ki niso nikoli imele mladičev zdrave in dosežejo visoko starost, če imajo srečo seveda. Čeprav moram resnici na ljubo napisati, da pri nas doma tiste resnično visoke starosti, ki presegajo pričakovano življensko dobo za dve leti ali več dosegajo ravno psice, ki so imele legla. Seveda gre lahko za čisti slučaj.
Vsekakor pa obstaja veliko več argumentov, zakaj naj bi psica, ki ni prav namenoma izbrana za vzrejo, mladičev ne imela. Že samo tveganje, ki ga za psico pomeni brejost in porod je večje od morebitnih prednosti. Da o tem, koliko dela in stroškov je z leglom (zlasti od kar velja vrlo pametan zakon, ki prepoveduje evtanazijo preštevilnih mladičev) ne govorim. Potem je pa vsem tem mladičem še treba najti dobre lastnike - kar je ponavadi še najbolj zahteven del naloge.