ojla, carissimi!
mi Aikove aktivnosti prilagajamo svojim, se pa v glavnem ravnamo po Petrovem delovnem urniku (ker je mamica Dada svobodnjak, hehe
) in imamo razdelano tedensko in vikend varianto, ki jo Aikec zelo dobro pozna.
ne glede na Perotov dopoldnevni ali popoldnevni delovnik, od katerega je odvisna ura vstajanja, naš Aik zjutraj pridno čaka, da spijem kavo, skadim in preberem časopis (ja, kaj pa naj teta v letih
!), toda mala zverca, čeprav ne vidi na mizo, ve, kdaj sem spila zadnji požirek in si že vlači oprtnico na glavo. torej, juriš na njegovo jutranje branje postov, ki mu jih puščajo drugi psi na njegovem forumu
, tako da smo zunaj vsaj uro in pol ali dve.
naslednji sprehod nima urne postavke, se prilagodi uri, ko moramo po Perota. k njemu v službo sploh rad gre, saj je lahko spuščen, svoje dvorišče imajo, pa še sosednjega si je prilastil zaradi lepe zelenice in čeprav je takrat prostoleteči pit in travica pripada Pljučnemu dispanzerju, nimamo nobenih težav, saj potrebe opravljamo na za to določenih mestih; je celo že maskota in točno ve, pod katerim oknom mora čakat, da pride ena simpatična gospa zdravnica in mu vrže nek priboljšek.
pred spanjem pa še enkrat po kvartu za vsaj eno uro, da prebere, kar ga zanima, napiše, kar hoče in opravi vse, kar mora.
če pa slučajno dežuje in sliši glagol iti, se potuhne in ni šans, da bo šel ven. se takoj oglasi: grrr,grrr, grrr... in potem že smrči.
če moram čez dan po opravkih, si ponavadi uredim tako, da gre Aik z menoj, pa veselo čaka v avtu in malo ovoha še druge forume
. najraje gre k mojim staršem, saj je moja mama za njega sinonim za dobro papico, okoli njenega bloka pa aktivno sodeluje tudi na pasjem forumu
.
no, vikend pa je posebno veselje
! vsako soboto in nedeljo pride ob 10h naš dober prijatelj in odpelje Petra in Aika pod Pohorje. Petra na ventiliranje (je pljučni bolnik, zato čez teden ne sodeluje v Aikovih sprehodih), Aika pa na laufanje. gredo na Ledino, poljano, kjer je širok razgled (zaradi drugih psov), tako da je Aik lahko spuščen, ima pa že nekaj vikend prijateljic, ki ga pošteno utrudijo. babe kot babe
! po sprehodu gredo na kavico in izpolnjevanje stavnih lističev k Rudiju, pizzerijo, ki dovoli psom vstop v lokal in ima celo posodo z vodo za vse kosmate goste, velikokrat pa pada tudi kakšna klobasa in sir.
zanimivo je, da točno ve, kdaj je vikend in takrat ga jaz sploh ne zanimam. druge dneve čaka, da se zbudim in sploh ne morem nič hlinit, ker mali točno ve, da sem budna in potem sledi jutranje lupčkanje in metanje po postelji. no, ob vikendih se ob 9h utabori na svoji okenski polici (o polici sledi posebna zgodbica) in ko zasliši Miranov avto že krampa po vratih. potem pa se ob 14h vrne kot iz centrifuge.
no, takšni so naši najpogostejši sprehodi, vmes pa seveda padajo tudi kakšna presenečenja
.
lp, dada