Ovcka, glede grizenja in "napadanja" rok lahko mirno povem, da je to povsem normalno vedenje pri takih malih razgrajačih. Pač to bodo prerasli. Zobki jim nagajajo in to je to. Pa malo morajo poskusit, kakšnega okusa je kaj. In kaj lahko počnejo, kaj pa ne.
Bi pa tu dodala par prigod z našim Larsom, da veste, kaj vse lahko pričakujete. Saj veste, boljše biti na vse pripravljen in potem je lažje zdržat taka "grozodejstva in uničevanja" teh par mesecev
Kot prvo je definitivno rad zgrabil človeka za hlače (posebno kake široke) in stiskal zobe tako tesno, da mu nisi mogel odpreti gobčka. S tem, da te je gledal direkt v oči in mahal z repkom. To je bilo nekaj časa prepričevanje, kdo bo koga. Seveda je na koncu obveljala naša, ampak en čas ga je to držalo.
Največji užitek mu je bilo puljenje ene take mini ograjice, ki je bila postavljena ob dolgi gredi rož, z namenom, da ne bi mogel uničevati rož. Seveda je to ograjico neštetokrat izvlekel, jo vlekel čez rože in jih tako dobesedno pokosil. Zdaj se iz tega smejim, takrat ni bilo tako.
Nato smo z namenom, da bi ga odvrnili od rož, posadili vrtnice (to je pri prejšnjem psu uspelo). In kaj se je zgodilo? Čez nekaj časa, ko smo prišli pogledat, kje je Lars, so bile vrtnice izpuljene in lepo po vrsti zložene na travi zraven grede. Ta zgodba se je večkrat ponovila. Kasneje je prišel sneg, in je pozabil na to. Pa tudi odrastel je.
Raztrgal je tudi eno vrečo z zemljo za vrt. Ampak ok, najbrž mu je zadišalo :-)
Uničil nam je telefon, ker smo ga pomotoma pustili zunaj na kolesu. Pred tem je pomotoma pritisnil tipko in nekoga poklical.
Osebna izkaznica ima majhno luknjico.
Vsak večer je imel finto in je razlil posodico z vodo ter skakal okrog hiše z njo v gobčku. To ga je kar en dan minilo. Pa smo že govorili, da je čist zmešan. Ampak bil je le rahlo nagajiv.
Eno preprogo, ki jo je imel zunaj, je cufal in trgal nitko po nitko. Tako na fino ;-)
Svojo brisačo in dve odejici, ki ju je imel v postelji, je rad raznosil po vsem dvorišču. Pa predpražnike smo tudi našli večkrat kar za hišo. Nepoškodovane.
Začuda, čevljev ni nikoli uničeval. Kvečjemu jih je malo "aportiral" naokrog.
Pa rad je odvezoval vezalke.
Ko je ugotovil, kako se laja, je lajal na vsak NE in prst. Ok, to je bilo kratkotrajno obdobje.
Sicer je počel še veliko bedarij, ampak trenutno se jih ne spomnim.
Moram pa še povedat, da je vse to počel kljub temu, da je imel več igrač in žvekalnih zadevščin kot kakšen otrok. Ampak izgleda, da je vse drugo vedno bolj zanimivo.
Prav tako NIKOLI ni bil osamljen, v bistvu je bil nenehno v družbi. Te bedarije pa je počel kot intermezzo, za popestritev, ko mu je mogoče postalo malo dolgčas in se je spomnil...ups, zdaj bi bilo pa fino, da kaj naredim :-)
Joj, zdaj res izgleda, kot da je bil naš Lars popolnoma nevzgojen kužek. Ampak v bistvu je bil le malce preveč nagajiv. Ker drugače je ostala povelja vedno ubogal.
Zdaj pa je itak priden. Pač, odrastel je, obiskoval pasje šole, naredil izpite. In stvar je rešena.
Vsem novim lastnikom pa želim veliko zabave in mirnih živcev ob kužkih. Par mesecev bo malce bolj naporno, pozneje pa se situacija nekoliko "umiri".
PS: Aha, dodala bi še to, da je nam en učitelj v pasji šoli povedal, da se mora pes v otroštvu znoret, da nima pozneje teh težav. Dodal je še en primer z odraslim psom, ki ima velike težave s šolanjem. Ker ni resen. Pa mislim, da to kar drži.