Naš Pago ima ocenjene kolke z D (vsaj tako so nam rekli - slike niso pokazali 
), pa se mu tudi nič ne pozna in ga nič ne ovira.
Lp, Maša
tole sem napisala na sosednjem forumu , pa podajam še tukaj:
"V to problematiko sem se seveda poglobila samo zato, ker sem nenadoma na tem področju bolj doma
Šla sem po podatkih iz severno evropske baze za borderje in pisala vsem (lastnikom, ne vzrediteljem), katerih psi so bili D ali E, z vprašanjem , če so imeli kakšne probleme in kdaj.
Odgovori so bili presenetljivi 70 % psov je imelo napako vidno samo na rentgenski sliki...20 % je imelo težave po 6 letu , ki so se dale uravnavat z zdravili , samo 10 % je imelo težave že v mladosti in kasneje resne."
zanimivo ,da je tistih 30 % psov ravno iz okolj, kjer niso z njimi delali.
Po mojem mnenju je nesmiselno in škodljivo psa omejevati bolj , kot si sam želi. Močne mišice prevzamejo obremenitev sklepov in kosti.
Bolje, da pes dela kontrolirano- se pravi trenira ogret in pod znanimi pogoji, kakor pa da se ganja okoli po svoje in neogret.
Predvsem pa nima smisla delat panike, dokler pes nima težav. težave n enastopajo zaradi same displazije pač pa zaradi obrabe hrustanca in posledično razvoj artritisa.
Zelo pomembno je, da ima kvalitetno prehrano, morda, a nedokazano koristi dodajanje C vitamina, če, koliko glukaozaminov in kdaj itd si veterinarji niso enotni. Pes mora bit raje presuh kot optimalno rejen in v čim boljši fizični kondiciji. Pri obremenitvah je bolje, da so v aerobnem razponu- pes naj se ne bi preutrujal, ker utrujene mišice spet večjo težo nalagajo sklepom in že običajno nastaja s tem večja možnost poškodbe.
+1 točka