Z naso prejsnjo njufkico je bilo isto, ocitno imajo to njufki v genih
Bala se je traktorjev (ter nismo velikokrat srecali, ker zivimo v mestu), tovornjakov, pozimi pluga... vsega kar je bilo veliko in je ropotalo.
To, da je stvar povohala ni pri nas pomagalo prav nic. Ker, ko je bil tovornjak ugasnjen ni bilo nobenga problema, ko je zacelo pa ropotati pa sploh ni bilo moznosti jo spraviti tako blizu, da bi ga lahko povohala. S silo pa nebi naredili nic..razen vzpodbudili se vecji strah.
Zaceli smo z tem, da smo imeli v zepu njeno ljubo salamco, ter vedno, ko je sel mimo kak tovornjak smo se ustavile, preusmerile pozornost na nekaj drugega (igraca...), ce je obstala na mestu in ni zacela brezglavo se puliti je dobila koscek salamce
Cez cas, ko nam je slo sedenje na mestu kljub tovornjaku smo to nadgrajevale z tem, da smo hodile in sproti preusmejale pozornost.. najprej dovolj stran od tovornjaka, kasneje tudi zelo blizu (recimo plocnik). Sicer je trajalo kar lep cas, da se je vnesla ampak se je splacalo.
Na koncu je bucka prefrigana ze zacela riniti z gobcem v moj zep, ce je le zaslisala zvok tovornjaka
