Deteljica, thanks. Razumeš in veš kaj je treba. Upam, da se bo dalo izvesti, s katerikolim načinom že. Vsekakor se mi pa ne daje takoj 600 evrov za sumljivo ovratnico, raje manj kot to nekomu pametnemu.
Kalsang in Damayanti, saj vidita, da to delamo zdaj. Povodec in nagobčnik. Ne samo na javnih krajih. Po javnih krajih se sploh ne sprehajamo... (saj veste kaka je definicija v ZZŽ - izvzeto vse, kjer ni ali ni pričakovati večjega števila ljudi). A kot rečeno nadalnjega življenja (cca 12 let) si na ta način ne znam predstavljati. Ograjenega velikega prostora (frizbi vržem 85 metrov daleč) pa enostavno ne poznam. Davor - s povodca se je pri lovu strgala (takoj kupljena nova ovratnica...), napadi na psice pa so se zgodili na povodcu - ko se povohajo. Ker je bila pod kontrolo, pač ni bilo škode. Vse to se je zgodilo dobesedno čez noč. Komaj smo dojeli. Drugače pa, če ima pes celo življenje na buči nagobčnik, ne bo nikoli več glodal palčk, prinašal stožev, namakal šnjurko v vodo, votle panje...res, raje bi jo dala uspavat.
Najprej naj izrazim svoje upanje, da boš z inštruktorjem, na katerega te bo usmerila deteljica psico lahko obvladala.
Na drugo pa samo tole: naj se potem jaz in drugi, ki smo bili na drugi strani takšnega napada kar sprijaznimo z dejstvom, da mogoče pa bo enkrat napadalec do konca stresel in ubil, ker pač bogi revež mora prinašat storže? A ti resno misliš, kar pišeš? Je torej življenje moje psice manj vredno kot zadovoljstvo tvoje ob prinašanju palčk in namakanju gobca v vodo? A se zavedaš, kakšni občutki se v meni porajajo, ko berem tvoje pisanje? Oprosti, ampak mislim, da imam pravico do vsaj približno sproščenega sprehoda tudi jaz, ki nimam napadalnih psic, ki pa so bile napadene...
Še nekaj - če je tvoja psica napadla na povodcu, ko so se povohali, to pomeni, da odslej se pač ne povoha več z nobenim psom. Verjamem, da to že zdaj počneš, ampak za varnost drugih nikar ne delaj na tem, da bi se kdaj pa lahko. Ker z vsakim poskusom tvegaš, da bo tvoja psica spet koga napadla. In z vsakim poskusom tvegaš resne poškodbe drugih psov in živali. Mogoče tudi njihovo življenje, ker kot praviš, zna tvoja psica ubit.
Rešitev, ki ti jo predlaga deteljica ni za to, da boš lahko imela psico odpeto, ampak za nujne primere, ko se zgodi kaj nepredvidenega.
Življenje s psom si si predstavljala drugače, toda zdaj imaš psa, s katerim moraš živeti na točno določen način, da so varna druga bitja okrog tvojega psa. Poleg tega, kot pišeš, ti ni prijetno ob pogledu na tvojo psico, ko gre "v akcijo". Ne sili z glavo skozi zid! Prilagodi se situaciji, ne prilagaja situacije svojim pričakovanjem. Veliko je psov, ki živijo popolnoma zadovoljno brez frizbija in so predvsem varni za okolico.
Ne pretiravam, ampak, ko to pišem, se cela tresem. Odgovorna sem za svoji psici, za njuno varnost. A veš, kako se človek počuti, ko ve, da nekdo, ki ima napadalnega psa, ne jemlje resno situacije (kot na primer v mojem primeru in kot tudi, ko berem, kako si želiš spet prosto tekati s psico)? Popolnoma nemočno, ker konec koncev je varnost mojih psic in mene odvisna tudi od dobre volje lastnika napadalnega psa. Na to pa ne morem vplivat.
Naj še opišem poškodbe moje psice, ki tehta 8 kg, napadla pa jo je 40 kg težka mešanka z NO. Napadalka je bila brez povodca, na sprehodu z 80-letno babico. Takoj, ko nas je zagledala izza ovinka, je tiho in odločno stekla k nam. Ni ne renčala in ne lajala. Jaz sem se s svojima psicama takoj, ko sem jo videla začela umikat, kar pomeni, da je stekla za nami. Ko je pritekla do nas, sem držala svojo psico za ovratnico. Zagrabila jo je za vrat in jo začela stresat in metat v zrak. Ko smo ju po približno minuti uspeli ločiti, je moja psica stekla domov (dve hiši stran), napadalka pa je spet brez lajanja in renčanja mirno obstala in celo mahala z repom, ko me je gledala. Moja psica ni imela nobene raztrganine, toda vseeno sem poklicala veterinarja. Opisala sem mu napad in rekel mi je, naj takoj pridem. Pojasnil mi je, da od stresanja oteče psu hrbet in da zaradi podpludb lahko začnejo odmirati živci hrbtenjače, zato je morala psica nujno dobiti zdravila, ki preprečujejo oziroma omilijo nastajanje oteklin. Otekline so se pokazale v naslednjih 24-ih urah. Močno in črno podplut je bil cel prsni koš, cel hrbet in ledveni del. Poleg tega je imela od stresanja prizadeta pljuča. Psica je kljub analgetikom bila v precejšnjih bolečinah. Trajalo je več kot 14 dni, da so vse podpludbe izginile in da je ni več bolelo.
Napad, kot sem ga opisala ni namenjen temu, da se napadenega psa odžene, ampak ubije. Tokrat napadalki ni uspelo. Se pa zelo dobro zavedam, da ji bi verjetno naslednjič. Zato mi gredo lasje pokonci, ko berem, da si želiš, da bi tvoja psica spet prosto tekala za storži in namakala gobček v potoku. Namreč, tudi lastniki naše napadalke si strašno želijo, da bi njihova psica prosto tekala okoli in tega zaenkrat ne počne samo zato, ker jim težim. Nimam pa prav nobenega zagotovila, da jo bodo vedno imeli na povodcu. To je odvisno samo od njihove dobre volje, ne glede na prijavo. In ob tem mi gredo lasje pokonci.
Lepo prosim, ne se hecat.