Pri nas je bilo pa drugače... Prvo dogico je morala mami ob smrti mojega očeta oddati (škotek je šel pa k babici). Od kar se spomnim sem morila, da hočem spet dogo... Vsaka pasja razstava, posnetek na tv, vedno sem prosila in morila,... Mamin odgovor je bil vedno: "Ko boš na svojem jih imaš zaradi mene lahko 10 (no ja če mi bo moj dragi "dovolil" bi pa res še kakšno). Za psa jaz ne bom skrbela. Kaj bo pa z mački, če pride pes v bajto,..."
Dogico sem res dočakala šele zdaj, ko sem na svojem in imam že svoje otroke. Jo pa danes tudi razumem in podpiram njeno odločitev. Tudi sama vidim, da med službo, gospodinjstvom, otroci... No ja, jaz vedno rezerviram čas za moj zoo, posledica je pa občasen "svinjak" v stanovanju
.
Zato razumem vse starše, ki nimajo časa za živali, da si ne upajo še psa "nabavit". Tako da, ja prepričujte, vendar samo pod pogojem, da ste res pripravljeni za žival skrbeti 100% (lahko naredite test in si za kakšen mesec sposodite psa ali pa se "preselite" h komu, ki ga ima in skrbite zanj - z njem na
vsak sprehod, pobiranje iztrebkov,...). Vsekakor pa prej premislite ali ste se pripravljeni odreči počitnicam, zabavam (namesto na žur je treba psa peljat zvečer-poskusite pred psom, ko ste povabljeni na najboljšo zabavo ali kam, rečti ne), žepnini in posledično kakšni zadevici, ki ste si jo do zdaj privoščili,... No saj vem, ko bi človek rad imel psa bi obljubil vse, težave se pojavijo ko je treba obljubo držati za nadaljnih recimo 15 let...
Ne razumite me narobe, nikogar nočem odvrniti od psa, samo pozivam k temeljitem premisleku, ker vse preveč živali konča na cesti, ko se starši, ki je tako ali tako niso želeli naveličajo skrbi za otrokovo žival, ali pa se takrat že odrasli otroci naveličajo živali in živijo rajši svoje življenje brez nje.
Pred nekaj dnevi sem mojemu 8 letnemu Tomažu na vprašanje kdaj bo on lahko imel svojega psa odgovorila: "ko boš zrel zanj, do takrat pa naj ti zadostuje, da kadar ti zapaše prevzameš zabavni del lastništva psa in se igraš s Thebo"
.
lp
T.