Kako prepričati starše/različne osebe za psa

jenny3 · 150976

jenny3

  • *
    • Prispevkov: 1.796
    • Točke: 3
No, marsikdo se znajde pred problemom- Našel sem psa, ki mi je všeč, ima dober karakter, zanj imam dovolj časa,... Problem nastane, ko enemu družinskemu člani to ni všeč- Prav tako je bilo pri meni, a bom po 8 letih čakanja(vem takrat sem bila res premajhna :P )dobila psa.
Kako je uspelo meni??? Moja mami se je počasi omehčala(brat in sestra itak nimata besede-no morda malo ;) ) in me podpirala pri moji odločitvi(tudi sama je imela psa), trši oreh pa je bil oče, pravzaprav mi je šele predvčerajšne čisto 100% dovolil psa(no sicer malo kruto, da smo se menili za njegovim hrbtom)...Ampak kako mi je uspelo???
-z potrpežljivostjo-počasi se daleč pride(Najpomembnejše)
-samo nekajkrat na teden se pogovarjaš od tega-a dovolkrat da ne pozabi(brez kričanja, z utemeljevanjem)
-z vodenjem po razstavah(ni šlo prostpvoljno)
-ko sva šli z mami na agility tekmo navijat, sem mu opisala cel potek... ::) )
-z upoštevanjem želja(seveda utemeljen razlog)-npr. jaz sem morala(zaradi mami)najti majhnega psa-razlog, kar veliko potujemo, pes gre najlažje zraven, pa sosedje imajo zlate prinašalce, stalno lajajo, če bi bil zunaj bi se lahko stepli(no dobro, tudi jaz sem ga hotela v sobi ;D :-[ )
-ko je že vse skoraj pri koncu, veliko več pogovorov okrog tega...
-in še enkrat potrpežljivostjo!

Recepta ni, vsak se mora potruditi- če ti je tolko do psa, premagaš vse ovire!!!(pa ne ozirajte se na čas, ki ga boste porabili :-\-se splača :o

no sedaj pa povejte svoje zgodbe, kako ste vi dobili pse... ;D

Lp Zala


zoe

  • Moderator
  • *****
    • Prispevkov: 6.645
    • Točke: 25
Odgovori #1 : 12 Julij 2006, 10:05:59
Se strinjam jenny3. Jaz sem imela ogromno problemov pri prepričevanju za psa. Ene par let sem res aktivno "težila" in se trudila okoli tega, tako da sem že skoraj obupala. Med tem sta se mami in oči, ki sta bila obadva proti (oči malo manj) pogovarjala in enkrat sta sklenila, da imam lahko psa  :D Če se ne bi onadva odločila bi lahko se lahko še 10 let trudila in ne bi nič dosegla.

Za tiste, ki se še matrate, lahko samo rečem, da ne obupavati, slej ko prej boste dobili kužka. Če ne drugega imaš med tem ko čakaš ogromno časa, da se dosti stvari naučiš in prebereš  :)

"Get over your hill and see what you find there, with grace in your heart and flowers in your hair"


scythe

  • Pipi & Melkijad
  • Super Pesjanar
  • *****
    • Prispevkov: 2.061
    • Točke: 65
  • When I Grow Up I`ll Be Stable...
Odgovori #2 : 12 Julij 2006, 10:41:10
Pri meni je bil tudi srečen splet naključij.... Že dolgo časa sem si želela bernskega planšarja in mami so bili tudi všeč, vendar sta imela starša neke čudne pogoje glede tega ali bo še kdaj pes pri hiši. Pogoj je bil: čigar pes, tega stroški in vsa odgovornost (ampak dobesedno vsa - torej nič morja, razen če vzameš psa s seboj, nihče drug ne vozi psa na sprehod razen lastnik...v glavnem - kakor da bi živel sam s psom, brez kogarkoli, ki bi ti kdaj priskočil na "pomoč"). Dejstvo je bilo, da si tega nisem mogla privoščiti - konec koncev kdaj tudi jaz zbolim itd...  Pogoji so bili res malo preveč absurdni, ampak nista odstopila.
Nato pa mi je fant nekega dne dejal, da mi lahko za zgodnje rojstnodnevno darilo podari bernija. Jaz sem bila čisto navdušena in počasi sem na svojo stran pridobila tudi mami. Skupaj sva prišle do kompromisa, da je pes še vedno izključno moj in moja odgovornost, vendar je tudi ona pripravljena kdaj vskočiti (še vedno zgolj v izjemnih primerih - torej bolezen, medcelinsko potovanje..etc). Bratu je bilo vseeno - samo, da njemu ne bi bilo treba kaj delati.  ::)
Najtrši oreh je bil oče.... vendar sem že pol zmage imela v rokah, ker sem imela na svoji strani mamo. Zanjo ni bilo potrebno veliko - samo morala sem pokazati odločnost in berniji so tudi njena šibka točka.  :P
Oče se je dolgo časa upiral in se še danes (občasno). V bistvu mi sploh ni dal uradnega dovoljenja, samo rekel je, da si uničujem življenje in da sem sama za  vse kriva. No danes prizna, da je Astor tudi njemu zlezel pod kožo in je rad v njegovi družbi.  ;D


Me`SheLLa

  • *
    • Prispevkov: 67
    • Točke: 1
  • ...moja lubica...
Odgovori #3 : 12 Julij 2006, 10:43:20
jenny3 dobri nasveti ;D

Pri nas je blo tako, da oba z bratom obožujeva živali, vendar mama in oče nista sploh razmišljala v tej smeri :-\ oče je bil trd kot oreh in vedela sem, da z njim ne bo šlo skozi :'( tako sem obupala...
Nekaj let kasneje sta se starša ločila in vedela sem, da je to nova priložnost za -imeti psa-. Ko se je meni in bratu pridružil še fant je bila mama povsem nemočna in je popustila pod pogojem, da mi skrbimo za psa. in jaaaa tako je prišla Ajša :D

Zdaj po 2 mesecih odkar jo imamo je mama čisto nora nanjo in skrbi zanjo skoraj bolj kot za nas :D ;D hiša se je napolnila s pozitivno energijo, še v tako žalostnem dnevu ti privabi nasmeh na obraz ::)

moj nasvet je samo: VZTRAJAJTE!


Neyka

  • Novofundlanci so zakon!!
  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 4.034
    • Točke: 26
  • Neon say: BU
Odgovori #4 : 12 Julij 2006, 13:24:22
jaz sem si vedno želela psa ampak v majhno dvosobno stanovanje pač nekako ni pasal ker je mami ljubitelj čistoče in rožic.

Ko smo se preselili v hišo pa je nekako padla odločitev (z mamicine strani) da je pes lahko ampak majhen. PO nekaj teženja z dveh strani je tudi ona popustila in smo rezervirali najmanjšo pasmo na planetu - novofundlandca. No ja niti nisem imela prehudih borb doma, imam pasmo ki sem jo hotela. Recept brez detajlov pa je: ne popustljivost in nobenega kreganja, pa delaš se malo bolj pridenga kot ponavadi  ;)

telo medveda omiljeno gibčnostjo tjulnja; vesele in iskrive oči delfina ter srce, ki je bilo tako mehko, tako zvesto in tako polno ljubezni, kot je bilo lahko le srce novofundlandca!

http://myneon.webs.com
http://neyka-neon.moj-album.com


Tecka

  • Mali Pesjanar
  • **
    • Prispevkov: 1.352
    • Točke: 17
  • večinoma blond
Odgovori #5 : 15 Julij 2006, 14:48:32
Pri nas je bilo pa drugače... Prvo dogico je morala mami ob smrti mojega očeta oddati (škotek je šel pa k babici). Od kar se spomnim sem morila, da hočem spet dogo... Vsaka pasja razstava, posnetek na tv, vedno sem prosila in morila,... Mamin odgovor je bil vedno: "Ko boš na svojem jih imaš zaradi mene lahko 10 (no ja če mi bo moj dragi "dovolil" bi pa res še kakšno). Za psa jaz ne bom skrbela. Kaj bo pa z mački, če pride pes v bajto,..."
Dogico sem res dočakala šele zdaj, ko sem na svojem in imam že svoje otroke. Jo pa danes tudi razumem in podpiram njeno odločitev. Tudi sama vidim, da med službo, gospodinjstvom, otroci... No ja, jaz vedno rezerviram čas za moj zoo, posledica je pa občasen "svinjak" v stanovanju   :-[.
Zato razumem vse starše, ki nimajo časa za živali, da si ne upajo še psa "nabavit". Tako da, ja prepričujte, vendar samo pod pogojem, da ste res pripravljeni za žival skrbeti 100% (lahko naredite test in si za kakšen mesec sposodite psa ali pa se "preselite" h komu, ki ga ima in skrbite zanj - z njem na vsak sprehod, pobiranje iztrebkov,...). Vsekakor pa prej premislite ali ste se pripravljeni odreči počitnicam, zabavam (namesto na žur je treba psa peljat zvečer-poskusite pred psom, ko ste povabljeni na najboljšo zabavo ali kam, rečti ne), žepnini in posledično kakšni zadevici, ki ste si jo do zdaj privoščili,... No saj vem, ko bi človek rad imel psa bi obljubil vse, težave se pojavijo ko je treba obljubo držati za nadaljnih recimo 15 let...
Ne razumite me narobe, nikogar nočem odvrniti od psa, samo pozivam k temeljitem premisleku, ker vse preveč živali konča na cesti, ko se starši, ki je tako ali tako niso želeli naveličajo skrbi za otrokovo žival, ali pa se takrat že odrasli otroci naveličajo živali in živijo rajši svoje življenje brez nje.
Pred nekaj dnevi sem mojemu 8 letnemu Tomažu na vprašanje kdaj bo on lahko imel svojega psa odgovorila: "ko boš zrel zanj, do takrat pa naj ti zadostuje, da kadar ti zapaše prevzameš zabavni del lastništva psa in se igraš s Thebo"  ;) .
lp
T.

8)


S1b

  • *
    • Prispevkov: 1.216
    • Točke: 2
Odgovori #6 : 15 Julij 2006, 20:29:50
Pri nas pa nekako takole, mami jaz hočem psa. Mami pa non stop še sam za sabo ne znaš pospravt in bla bla... in tko smo se vedno kregal. Pa sem šu delat preko študentskega servisa in sem zaslužil 300 000 sit pa sem rekel, da grem po psa in smo se spet neki kregal pa je potem mami rekla kaj pa oči pravi na to, pa sem rekel da je pes vredu samo, da moram dobro skrbeti zanj. Potem sem poklical očija in sem reku, da rabim material za pesjak pa je reku, če bom jaz notri stanoval pa sm se mal skregu pa je na koncu rekel kaj pa mami pravi na to pa sem rekel da je zelo zadovoljna in je rekla, da ga dobim če bom lepo skrbel zanj. Ubistvu sm se zlagal in sem bil malo v prednosti, ker sta starša ločena pa še takrat sta bila malo skregana pa se nista dosti pogovarjala tako, da je ta finta vžgala. Pa potem sem mami non stop govoril, da bom imel boljše ocene v šoli eč dobim psa, da bom manj na računalniku in da je to zdravo za življenje itd... Če bi jih poznali bi rekli, da sta nepopustljiva pa mi je na koncu vseeno ratalo ;D. Najbolj smešno je pa to, da vsakič ko pride sib do mami začne govorit na glas  "joj medo a bi se crklau" pred sosedi pa vsakmu gostu ga more nujno pokazat lol ;D. Pa tudi z njim hodi na sprehode, ga češe in uči poslušnosti.. Pa, ko oči pride do nas gre vedno prvič do siba in ga pozdravi, pelje na sprehod itd... Zadnjič sem ga opazoval za vogalom pa sem videl kako ga lupčka pa boža lol... Pa, ko delam z očijem čez vikend ga pelje sebi v firmo kjer tudi prespi... Treba je biti samo vztrajen pa se malo potruditi pa bo šlo brez problema  :)

http://siberius.moj-album.com/
veter piha skozi tunel z hitrostjo 100 km/h, polž plazi skozi isti tunel z hitrostjo v=1,00002km/h. koliko palačink lahko natlačimo slonu v rit če vemo da čungalunga stane 10 tolarjev ?


Melizia

  • *
    • Prispevkov: 59
    • Točke: 1
Odgovori #7 : 30 Avgust 2006, 15:01:26
Psa sem si zaželela že pri mojem 9 letu. Takat mi ga starši še niso pustili saj so trdili, da sem še premajhna. Tri leta sem potrpežljivo čakala in jih na meseca spolnila na to. Na moj rojstni dan tega leta (2006, april) sem jim rekla, da imam dosti čakanja in da sem že dovolj odgovorna, da lahko dobim psa. Z bratom sva jima težila 100% na uro, vsak dan in na koncu v začetku meseca junija sta starša popustila in rekla, da bomo začeli iskati psa in da ga bomo kupili v mesecu avgustu. No in od 18.8.2006 sem ponosna lastnica Višavskega terierja  :) :) Kako se je lepo izteklo, kajne?



chory

  • *
    • Prispevkov: 616
    • Točke: 0
Odgovori #8 : 30 Avgust 2006, 15:33:00
Od samega rojstva sem oboževala pse. Domov sem privlekla vse pasje izgubljenčke in jih na vsak način hotela strenirati v najsposobnejše policijske pse. Vsi ti cucki so potem skrivnostno dobivali nove pasje lastnike saj jih je moja mami mrzlično poiskala. Zaradi sitnih sosedov si psa nismo smeli privoščiti, tako da nisem dočakala svojega kužka v otroštvu. Zato pa sem popolnoma pdivjala ko sem postala žena in mamica treh otrok. Imamo dve psički. Srednji sin pa mi je nekoč rekel da nisem normalna, da pri vseh normalnih družinah starši držijo otroke nazaj da ne nosijo k hiši živali, pri nas pa je obratno. Če me ne bi na realnih tleh držali otroci bi imela pasji raj. No pa drugih živali ki sem jih privlekla k hiši ne štejem Ampak sedaj imamo drugačne razmere in za vse stroške vzdrževanje, varnost, nevšečnost poskrbim lahko sama. Ne obupajt nekoč boste imeli psa. Jaz še nisem končala s svojimi.



nincy

  • *
    • Prispevkov: 459
    • Točke: 1
  • тнє σиє ωнσ мαкєѕ му ∂αу
Odgovori #9 : 04 December 2006, 17:11:21
Pri meni pa je bilo takole: Že pri 5-ih letih sem si želela psa.Ves čas sem težila mamici in očiju.Onadva pa sta se le delno strinjala.No očiju je bilo vseeno, mami pa je govorila, da ko bom dosti stara za psa, ga dobim.Nek večer pa je stric, ki ga sploh nisem poznala, k nam pripeljal psa pasme jazbečar po imenu Bobi.Bobi je bil že odrasel pes, nekaj časa je bil pri nas, meni je bilo super, z njim sem se zabavala...Kmalu pa smo psa oddali, meni ni bil več...Še zdaj mi je malo žal, da je tale kuža odšel od hiše, ampak takrat se nisem še nič dosti spoznala na pse, in je bolje da je šel v prave roke.Čeprav roke tistega, ki smo mu ga prodali ni so bile prave, ker je pes "kao" po nekaj dneh ušel...Kmalu sem si spet želela psa, in nekaj časa sem prepričevala mami ona pa: ja kaj bo, potem ga bo pa spet avto povozil ali karkoli drugega in bo jok in stok...Kmalu pa sem jaz postala bolj zainteresirana za to in začela brskati po internetu za pravo pasmo (seveda je pasma morala biti majhna, ker, če ne, ko bi šla z psom na sprehod -če bi bil pes večje rase- in bi zagledal mačko, bi letel za njo in kaj vse bi se lahko zgodilo...).Kmalu mi je moja prijateljica povedala za pasmo, ki jo ima tudi ona (tibetanski španjel) in bila je všeč meni in moji mami (kot veste, očiju je vseeno).Rezervirali smo mladička, in zdaj čakamo ali bo, ali ne bo.

Lp, nincy!


TYASHY

  • *
    • Prispevkov: 2.173
    • Točke: 2
Odgovori #10 : 05 December 2006, 18:39:56
jas pa še vedno čakam da dobim psa! upam da bo to kmalu!!! ti nasveti kako prepričati starše za psa mi bodo zelo prav prišli :) :)



Bugz

  • Bugz 4ever
  • Super Pesjanar
  • *****
    • Prispevkov: 796
    • Točke: 94
  • ...pasje življenje...
Odgovori #11 : 06 December 2006, 10:04:20
Pri nas je pa bilo tako, ko nam je umru pes je mama rekla da nebomo imeli več psa, jaz se seveda nisem strinjala!
No pri nas smo zadevo rešili tako da smo Bugza kar pripeljali domov in jaz sem ponosno izjavila da če gre Bugz grem tudi jaz! prvo je bilo malo nestrinjana ampak so se zadeve hitro uredile in ne samo da je Bugz ostal, živi celo z nami v hiši kar je pri mojih pravi podvig - sicer pa sta se tako zaljubila v njega da se mi včasih zdi da imata rajši njega kot mene :)

Jaz sem to storila ker sem vedla da se moji starši mladičku nebojo mogli upreti in da imajo radi živali, ne priporočam pa to nikomur ki ni prepričan da bo kuža lahko ostal!

"He is your friend, your partner, your defender, your dog. You are his life, his love, his leader. He will be yours, faithful and true, to the last beat of his heart. You owe it to him to be worthy of such devotion."


majcek

  • *
    • Prispevkov: 646
    • Točke: 1
  • Maks pa ima zelo zelo košat rep :D
Odgovori #12 : 17 December 2006, 19:51:26
moja sošolka bi zelo rada dobila psa pa ne ve kako naj starše prepriča da lahko skrbi za njega.
(tista tema začasne posvojitve tisto je ona napisla)zdaj je nekaj govora o začasnih posvojitvah...
ona upa da ji bo uspelo da bo vzela psa kot za začasno posvojitev pa se bo staršem tako prikupil da ga bodo obdržali :-\ :-\ :-\
jaz tudi upam da se bo to zgodilo samo kaj če si premislijo da sploh ne bo začasne posvojitve ali pa da ga ne bodo obdržali ampak ga po enem letu odnesli nazaj v zavetišče... :-\ :-\ :-\ :-\
prosim za nasvete

je tvoja ljubezen je tvoja sreča je tebi vse, želiš si da nikoli ne umre.

LP, ***MAJA***


majcek

  • *
    • Prispevkov: 646
    • Točke: 1
  • Maks pa ima zelo zelo košat rep :D
Odgovori #13 : 17 December 2006, 20:26:04
jas pa še vedno čakam da dobim psa! upam da bo to kmalu!!! ti nasveti kako prepričati starše za psa mi bodo zelo prav prišli :) :)
no ravno o  tem sem govorila ;) ;) ;)

je tvoja ljubezen je tvoja sreča je tebi vse, želiš si da nikoli ne umre.

LP, ***MAJA***


*nastya_lony*

  • *
    • Prispevkov: 486
    • Točke: 13
  • uživam pasje življenje...
Odgovori #14 : 17 December 2006, 23:40:34
Psa sem si želela že od malega. Ampak takrat sta bila oba starša proti psu, ker smo živeli v hiši pri atijevih starših. Potem smo se preselili na svoje vendar na žalost v blok. Čez nekaj časa sem dobila mačko, ki smo jo morali dati pri 2-letih stran--mamica je postala alergična na mačjo dlako. Čez približno 3 leta pa je sestrična dobila maltežana in sem se zaljubila vanj, prav tako ati. Z atijem sem se zmenila, da maltežana dobim septembra. 3-je meseci so se zelo vlekli in končno sem dočakala dan, ko smo se odpeljali po maltežana. Dony je prvi dan očaral celo družino celo mamico, ki je bila proti psu. Sedaj ga ima pa zelo zelo rada in pravi, da je njen mali sinček ;D.
Čez 2 leti smo se pa preselili v hišo na vas. Ker sem že od nekdaj imela željo po velikem psu, smo se odločili, da bomo kupili nemškega ovčarja. Potem sva se z atijem odločila, da bomo imeli raje rotwailerja in smo že imeli 'nagledano' leglo rodovniških rotwailerjev. Potem pa sem na eni internetni strani zasledila, da bodo imeli v Ljubljani kmalu leglo leonberžanov. Takoj sem šla gledat kakšen pes je to. Našla sem opis in slike, 'preštudirala' sem vse angleške, nemške spletne strani leonberžanov in sem se v pasmo zaljubila. Mamico je klicala gospo, gospa ji je vse razložila in dejala, da bo mladič za prodajo šele oktobra. Torej sem morala čakati še 3 mesece. Potem je pa bil končno oktober in šli smo pogledat zverino. Vsi smo se zaljubili vanj in ga še isti dan odpeljali domov.

Tako naj sedaj krajšata dneve 5 kg težek Dony in 80 kg težek Lon ;)



majcek

  • *
    • Prispevkov: 646
    • Točke: 1
  • Maks pa ima zelo zelo košat rep :D
Odgovori #15 : 18 December 2006, 15:44:04
kaj pa tisti rotwajler??? :-\ :-\ :-\

je tvoja ljubezen je tvoja sreča je tebi vse, želiš si da nikoli ne umre.

LP, ***MAJA***


majcek

  • *
    • Prispevkov: 646
    • Točke: 1
  • Maks pa ima zelo zelo košat rep :D
Odgovori #16 : 18 December 2006, 16:34:59
kaj je bilo z njim???

je tvoja ljubezen je tvoja sreča je tebi vse, želiš si da nikoli ne umre.

LP, ***MAJA***


*nastya_lony*

  • *
    • Prispevkov: 486
    • Točke: 13
  • uživam pasje življenje...
Odgovori #17 : 23 December 2006, 13:30:56
majcek to leglo rodovniških rotwailerjev je imel naš znanec in smo misli od njega kupit psa. Potem smo pa našli in se 'zaljubili' v leonberžana, pač nismo vzeli tega psa. Pes pa je kljub temu našel dobre lastnike ;)



*sara*

  • *
    • Prispevkov: 1.916
    • Točke: 7
Odgovori #18 : 24 December 2006, 21:19:23
pri nas problemov s prepričevanjem ni. v naši družini smo vsi "nori" na pse. Ne vem sicer, kako so potekale priprave na to, da je k hiši prišel 1. kuža, mešanček Oskar,kakorkoli že, kuža je bil pri nas dobrih 16 let, da 6. novembra letos :'( :'(. Nikoli si nisem predstavljala, kakšna praznina bo nastala po izgubi mojega kužk in nikakor si nisem mogla predstavljati, kako hitro bo družina začela razmišljati o novem. a vseeno. Zdaj potekajo "priprave" na novega kužka, ki bo;po vsej verjetnosti; rodovniški. Začne se z branjem knjig, posveti z lastniki psov, kakršnega pasme želiš, pogovori z ostalimi družinskimi člani, "zbiranjem" denarja na kup ;). in tako počasi pride nov kuža. Pri nekaterih hitro, spet pri drugih malo manj, a vseeno, vredno je čakati in biti pripravljen na malo kepico, ki bo v tvoje življenje prinesla toliko vedrine in smisla, da si pred tem še predstavljati ne moreš! :)

...Hey babe, take a walk on the wild side...
...http://goldenhandling.webs.com...


nincy

  • *
    • Prispevkov: 459
    • Točke: 1
  • тнє σиє ωнσ мαкєѕ му ∂αу
Odgovori #19 : 25 December 2006, 09:34:59
*sara* ali že veš katero pasmo boš imela, ali še izbiraš?

Lp, nina!


*sara*

  • *
    • Prispevkov: 1.916
    • Točke: 7
Odgovori #20 : 25 December 2006, 10:12:29
še malo zbiramo med njufijem in bernijem. Nas je 6 v hiši in se malo težko uskladimo. Ampak mani sta oba oz. vsi psi, ki so "malo" večji takoooo všeč da mi je praktično vseeno katerega dobimo ;D

...Hey babe, take a walk on the wild side...
...http://goldenhandling.webs.com...


Miki-Kodeljevo

  • Gost
Odgovori #21 : 26 December 2006, 10:15:04
 Pred 12let in pol sem pripeljal domol psičko mešanko bele barve z črno glavico. Nikogar nisem spraševal če jo lahko pripeljem, ko pa je prišla jo nihče ni vrgel na cesto. Postala je enakopraven družinski član, ki nas je po težki bolezni in dveh težkih operacijah ( rak na dojkah ) 27.09. 2006 morala zapustiti. Vsi ljudje ki živijo visoko in se majo za inteligentne, bi nas kot družino ocenili za malo ekscentrične saj smo skoraj en teden vsi za njo jokali. Pa nič zato. Saj smo zgubili družinskega člana in ne živo igračko. Po smrti naše Pike je padla končna odločitev moje soproge in hčere, da v naša srca ne pride več noben novi kuža. Pred 14 dnevi sem dobil ponudbo za posvojitev novega člana ki je trenutno star 3 tedne vendar je vmes stala velika ovira - spomin na našo Piko in odločitev da več ne bo psa pri hiši. Poklical sem lastnico psičkov ter se dogovoril, da pred zadnjo besedo" ne bomo posvojili novega člana", pripeljem na kavico mojo soprogo, ki bo dala končno odločitev. Lahko si mislite kakšna je bila. Kdor ima rad živali je lahko samo v podzavesti prepričan da je to zadnja žival pri hiši, dokler se zopet ne pojavi nova ki poveže ljubezen na prvi pogled. Tako zdaj živimo v velikih pripravah na novega člana, ki naj bi prišel v naš dom čez približno 5 tednov in zopet se počasi vrača sreča v naš dom, čeprav Piko ne bomo nikoli pozabili.



nincy

  • *
    • Prispevkov: 459
    • Točke: 1
  • тнє σиє ωнσ мαкєѕ му ∂αу
Odgovori #22 : 26 December 2006, 17:18:03
*sara* super!Ti kar izberi pasmo, ki ti po karakterju, negi in drugih stvareh najbolj ustreza-da ne boš potem izbrala napačno pasmo  :) (s tem ne mislim nič slabega).Tudi sama sem bila v taki situaciji, kot ti.Vsaj v podobni  :) .Zdaj že imam izbrano pasmo in mislim, da mi ta najbolj ustreza  :) .Sicer pa je vsak pes malo drugačen.Miki-Kodeljevo mislim, da je najbolje, da po smrti svoje psičke kupiš (v tvojem primeru posvojiš) novega kužka, saj s tem lažje preboliš smrt prejšnjega.O temle je bila tudi ena tema, ne vem točno kje že...

Lp, nina!


*sara*

  • *
    • Prispevkov: 1.916
    • Točke: 7
Odgovori #23 : 27 December 2006, 08:55:43
nincy, kakšnega pesjanarja boš pa ti dobila?
in še en nasvet oz. opozorilo. srečala sem že mnogo ljudi, ki so si kupili psa, za katerega so dali ne malo denarja in so ugotovili, da ga ne morejo vzdrževati. Ne mislite, da se stroški z nakupom končajo. Prevzaprav je to zelo majhen del vsote, ki se vam bo že čez nekaj mesecev zopet nabravla. Hrana (vsaj taka blj kvalitetna) na stane malo,povodci, ovratnice, igrače, krtače in stroški veterinarske oskrbe......to nanese kar nekaj denarja. Zato ne hitite z nakupom dokler niste gotovi, da boste za psa lahko kvalitetno skrbeli. ;)

...Hey babe, take a walk on the wild side...
...http://goldenhandling.webs.com...


nincy

  • *
    • Prispevkov: 459
    • Točke: 1
  • тнє σиє ωнσ мαкєѕ му ∂αу
Odgovori #24 : 27 December 2006, 12:55:14
*sara*  ;D jaz bom dobila tibetanskega španjela.Mislim, da enkrat proti koncu aprila.Tole si čisto prav povedala, nekateri kupijo psa, ker si ga močno želijo, a na koncu nihče ne skrbi zanj... :-\

Lp, nina!


sonce

  • *
    • Prispevkov: 305
    • Točke: 0
Odgovori #25 : 20 Januar 2007, 19:37:25
Naj še sama pristavim svoj piskrček ;) Ta silna želja po psu se je pojavila pri mojih šestih letih, ko je tetinega kodra povozil avto. Od tistega časa dalje in pa naslednjih deset let sem navijala za psa, pa ni bilo uspeha. Starši so mi kupili dva mačka, papagaja, stalno sem privezovala na vrvico zajčke in kokoši od stare mame, hodila s prijateljicami na sprehode z njihovimi kosmatinci, potem pa ob koncu osnovne šole - dovoljenje. Zmenili smo se za kokeršpanjela. Ker pa nisem imela pojma o pravilnem izbiranju in kupovanju psov, sem takoj naslednji dan kupila Salamonca, poklicala prvega vzreditelja kokeršpanjelov, povedala, da pridemo in odložila ::). Očetu potem nisem znala povedati, ne kam ga gremo iskat, ne koliko stane kuža itd. No petnajst let kasneje, ko je kokerček že spoštovani senior ;), pa se je spet pojavila želja po še enem kužu, ki pa bo izvedljiva šele takrat, ko bom končno na svojem. Tokrat si ogledujem večje pasme 8).



TYASHY

  • *
    • Prispevkov: 2.173
    • Točke: 2
Odgovori #26 : 18 Februar 2007, 18:55:11
No ampak moji starši... oni so pa praktično ne popustljivi  :'( sve z mamico že vse pripravile* za ZP-ja našli vzreditelja itd...pa je prišlo, zvedel je oči in prišle so težave v družini :(  všasih me peljejo v gmajnice kjer sprehajamo kužije pa rečem a ga vzamemo? :o  in že velikokrat mi je spodlettela tista priložnost da bi ga dobila saj bi ga če le ne bi bilo očija zraven ::) potem ko sem pa enkrat rekla ko smo bili v gmajnicah a vzamemo enega mešančka (so tisti mladički tak sweet pa sem mislila da bo uspelo  :-* )pa rečejo NE!!! pa se doma uležem na posteljo pa mi takoj začnejo naprej metat kaj bi pa zdej pes delala? a ? ja ležu bi pa se dolgočasu se pol začnejo dret name... ampak kaj naj delam naj vzamem  igračko in rečem ewo to je pa tisti kuži iz gmajnic in mu začnem žogic metat(igrački) ali kaj?   >:( zdej pa povejte kaj naj pa jaz naredim  ker sem z tistim kar je napisala jenny3 sem že milijonkrat poskusila pa ne in ne in ne :'(


no sedaj pa povejte kaj.

lp,tyaša



zoe

  • Moderator
  • *****
    • Prispevkov: 6.645
    • Točke: 25
Odgovori #27 : 18 Februar 2007, 18:58:34
Tyashy, vstrajaj  ;) Slej ko prej boš prišla do svojega kužka. Tačas, ko prepričuješ starše, pa izkoristi za prebiranje forumov, knjig in spoznavanja kužkov :)

"Get over your hill and see what you find there, with grace in your heart and flowers in your hair"


nikkia

  • *
    • Prispevkov: 4
    • Točke: 0
Odgovori #28 : 18 Februar 2007, 19:28:18
Jaz imam majhen problem.Lansko leto spoznam  2 yorkshire terierja in začnem raziskovati o tej pasmi in prepričevat starše da mi kupijo mladička.Ko pa čez nekaj časa in po nekaj obiskih pri tej gospe ugotovim da yorkshire terier ni primeren pes zame je bilo še vse v redu.Ena kolegica od moje mami je dobila višavča in takrat sem začela navijati za višavčka in še kar hodim k tej gospe in peljem psičko ven.Kmalu ugotovim da  mi ta pasma tudi ni všeč(sem si pa nabrala in si še nabiram izkušnje o vzgoji psa)Po neutrudnem iskanju pasem ki mi bi bile všeč sem ugotovila  da je cavalier king charles spaniel vščeč tudi mojim staršem.Poskušala sem jih prepričevat na sto in nen način: vse od kazanja filmčkov na youtube(o cavalirčkih)pa z zbiranjem informacij o tej pasmi pa od kombiniranja pogovora(moji mami gre na živce da cele dneve govorim samo o psih zato dodam še kaj takega v pogovor kar je njej všeč),za ozadnje imam zelo luštno sliko kavalirja, imam tudi igro nintendogs(tudi vem da pravi pes ni igrača) S tem ko peljem tisto psičko na sprehod bi rada dokazala da si psa resnično želim.In zaradi tega ker sem spremenila svoje mnejne kero pasmo bi rada imela se moja mami včasih poheca in reče da čez 3 mesece bom pa drugo pasmo hotla.Najbolj verjetno se moja starša otepata psa ker mislita da bosta potem onadva mogla zanj skrbeti zanj.


Če ima kdo kakršno dobro zamisel kako naj prepričam moja starša da mi nabavita psa mi naj lepo prosim  to tudi pove.



Alya

  • Pesjanar
  • ***
    • Prispevkov: 5.343
    • Točke: 26
Odgovori #29 : 21 Februar 2007, 15:55:02
Sicer še nimam psa ampak bom napisala kako sem starše prepričala.
Vse se je začelo na morju(avgust 2006)Mami mi je kupila plišastega psa oče pa je vprašal.zakaj raje ne kupimo pravega?Bila sem tako vesela da sem čist pozabila na izbiro pasme.Bila sem presenečena da je na idejo prišel oče(od katerega nisem pričakovala da je ljubitelj teh kepic)Najprej smo prišli na višavčka(mami mu je rekla cezar) nato smo ugotovili da je to prava zverinca(kot vsi terierji)nato(ker je oče hotel veliko pasmo)na zlatega prinašalca čez nekaj časa na koker španjela vmes je bila tudi čivava(dolgodlaka) čez nekaj časa maltežan.Zdaj pa smo se končno odločili za CAVALIER KING CHARLES ŠPANJELA!Starše še vedno prepričujem za rodovniškega mladička,ampak me ne poslušajo :-\  :(  :'( Še vedno iščemo oglase za(nažalost) nerodovniške mladičke(brez uspeha)upam da se mi bo na koncu le posrečilo,da bomo kupili rodovniškega kavalirja.Izbrala semtudi že nekaj imen:Čapi,Kai,Kani,Tori,...
KAKO PA JE Z VAMI,SI ŽELITE,ALI IMATE RODOVNIŠKE MLADIČKE?
Starše prepričujem na vse načine da kupimo(oz. da kupim)rodovniškega mladička.Govorim jim rodovniški psi so bolj zdravi(večinoma)so nedvomno čistokrvni,imajo karakterje in videz te pasme,... in še bi naštevala  >:( >:( >:(
Njim se gre samo za denar  :-\
Kako ste vi prepričali vaše starše da ste kupili rodovniške mladičke(če jih ste)??? ???