Zivjo!
S fantom nacrtujeva nakup psa in DA nama ne gre iz glave... saj razumete
On ni nikoli imel psa, jaz enega; zlatega prinasalca.
Vem da DA ni primeren za vsakogar.
Ceprav se zdi, da so na tem forumu samo zadovoljni in srecni lastniki DA, vem da je potrebno veliko znanja in predanosti za vzgojo te pasme.
Zanima me, kako se odlocit ali je DA primeren za naju ali ne.
Prebrala sva ogromno stvari o tej pasmi, nacrtujeva iti tudi do vzrediteljev in spoznati kaksnega psa.
Razumem, da je zgodnja socializacija psa te vrste kljucna in sem pripravljena vloziti veliko casa in truda v vzgojo "prilagojenega" psa.
Zelim si ljubecega spremljevalca, ki ga lahko vzamem s seboj kamor koli.
Hvala za vse odgovore in nasvete!
Čim vama ne gre iz glave, mislim da sta se že odločila
Pasma sama po sebi ni bavbav, vkolikor se zavedaš kakšne so njene potrebe. Meni naprimer ni všeč, ko si D.A. omisli človek ki ga bo imel strogo za šminkiranje po mestu, sem in tja kak kafič in to je to. Imajo močan lovski nagon in psu je od malega potrebno nuditi možnost za razvijanje le tega-v pravo smer. Najbolj srečni so če se imajo možnost pošteno zdivjati nekje v naravi in potem doma premlevati vonjave. Za šolanje so enkratni, samo najti jim moraš pravo motivacijo, sicer se hitro začnejo dolgočasiti. Pri sami vzgoji je potrebna doslednost, torej če je nekaj NE, je NE in bo NE. V vrtenju okrog prstov so mladiči mojstri. Bom kar skopirala kar sem enkrat napisala na en drug forum:
Med odraščanjem jih je treba postavit/ljat na svojo mesto ker včasih preizkušajo meje in tvojo dobro voljo, kako stvar trmasto preslišijo, kake stvari si ne morejo pomagati da nebi naredili čeprav je narobe..eni bolj, drugi manj. Če njihove finte poznaš in pričakuješ okej, čene jim pač nasedaš. Jaz sem se ob Luchinem odraščanju predvsem veliko nasmejala
Kosilo:
"Lucha, prostor."
(Gre na prostor, globoko zavzdihne, leži, zacvili, me pogleda če sem slišala, zacvili, me pogleda če sem slišala..)
Ignoriram in jem dalje.
Zazeha, zacvili, se na široko pretegne in med pretegovanjem s tacami potegne v kuhinjo..obmiruje in škili gor misleč da ni nihče opazil.
"Lucha, takoj na prostor".
Vstane, očitajoče pogleda in gre na prostor, počasi kot se le da.
Jem dalje.
Zacvili, zacvili še enkrat, pogleda če sem slišala, med dihanjem malo pocvili in tako leži..dobi novo idejo, vstane, prime svojo igračko in jo vrže v kuhinjo ter kobajagi navdušeno prileti ponjo, jo pobere in se uleže poleg nas na tla. Dela se da je ni.
"Zgin takoj na prostor!"
Tokrat hitreje odpeketa in se parkira na prostor, očitajoč izraz na obrazu ostane a odneha. Take stvari smo imeli ko je bila mulc večkrat na spisku, je pa imela to nesrečo da sem bolj trmasta od nje. Brihtni so in te zelo hitro poštudirajo, sploh tisto cviljenje je fino za pritegovanje pozornosti in ga znajo s pridom uporabit. Veliko lastnikom ki jih poznam gre to cviljenje na živce, se pa najdejo nekateri ki takoj letijo k psu "joj sej sm tuki, lubi". To je narobe, ne more tebe pes komandirat kdaj se mu boš posvečal.
Take stvari poskuša veliko psov, nekateri so bolj prefrigani od drugih.
Še ena stvar so treningi-le ti ne smejo bit predolgi in s stalno istimi ponavljajočimi se vajami, ker se hitro zdolgočasijo in začnejo raje raziskovat okolico, za nosom. Lastnik jih mora v tem primeru znat zmotivirat, bodisi z igračo, bodi s hrano (slednje ponavadi raje), nikakor pa ne na silo ker so v odnosu njihov človek-oni občutljivi in grobosti iz strani le tega ne prenašajo dobro.
Predvsem hočejo biti stalno ob tebi in vedno ti dajo vedeti da so zraven-bodisi da se nasloni nate, se usede/uleže na stopalo, položi glavo v naročje, se ti uleže k nogam in tako leži več ur.. kjer si ti je on, povezanost je neizmerna. Tudi to marsikomu ne paše, se jim zdi nadležno. Kako lahko zameriš 45 kg psu, ko se ti misleč da je velikosti Čivave stlači v naročje?
Jaz sem pred leti začela enako kot vidva, ko sem jih spoznala jih nisem spravila iz glave-na srečo, našla sem pasmo ki mi je pisana na kožo. Če sta se že poglabljala vanje vesta da je ena od stvari ki jih dela posebne njihov "dvojni karakter", zato zanje nekako velja da so lahko
angel ali hudič. Pes ki se je sposoben do konca boriti s plenom, po lovu pa priti domov in se z otroki valjati po kavču.
Čeprav bi o njih lahko pisala ure, o njih nebi napisala vsega, zares jih "vidiš" šele ko spoznavaš (karakterno prave) predstavnike pasme-v različnih okoljih in situacijah. Junija je v Zagrebu evropska razstava psov, prihaja ogromno argentincev iz cele Evrope, svetujem vama da se zapeljeta tja in spoznata pse, vzreditelje..tam bom tudi jaz s svojo ekipo in lahko kakšno rečemo v živo.
+1