No da malo razjasnim stvari, Imel sem dva mešančka in skrbel sem za dva španska hrta, torej nekaj malega o psih vem.
Ko smo imeli mešančka v bloku, smo se dogovorili z zelo dobrimi prijatelji, da so jih v 8 urnem delovniku peljali na sprehod vsaj enkrat, torej sta psa bila sama nekje 3-4 ure.
Za hrte nimam besed, absolutno najbolj podoben pes mački, ki sem ga imel priliko spoznat do sedaj. Ko si pripravljen na "šprint" je že itak pred tabo, ko nisi, je še vedno pred tabo, seveda v lenarjenju. Psa si zjutraj pelal ven in do prihoda iz službe ni bilo skrbi. Niso uničevalni, cenijo pa zelo vsako malenkost, ali pa je mogoče to vezano na dejstvo, da so bili rešeni in ne na samo pasmo.
Zakaj vižla? Če bom, oziroma ko bom kupil psa, pri meni pridejo v poštev 4 pasme: Vižla, Weimeraner, Irski seter in Labradorec. In še enkrat, zakaj vižla, iskreno še sam nevem. Pes ima tisto nekaj, kar me je pritegnilo. Če bi bilo čisto po moje bi bila odločitev med vižlo, rodezijskim grebenarjem in irskim seterjem, ampak ni vse odvisno od mene =). Če se vpraša boljšo polovico je seter "preveč" kosmat, grebenar prevelik, vižla pa kao prfektna.
Irskega seterja so imeli družinski prijatelji, Weimija zelo dober prijatelj, Labradorca je pred cca 10-15 leti imelo pol ljudi s hišami(tisti, ki niso hoteli nemškega ovčarja ali goldija), vižle pa ni imel nihče, ki ga osebno poznam.
Pri meni je pes mišljen kot del družine, torej bom skrbel zanj po najboljših močeh in nočem, da je nesrečen. Slej ko prej bo realnost z mojo službo takšna, da bo kuža moral bit sam doma(v hiši ali na dvorišču) cca 8-9 ur, verjetno še ne naslednje leto, ko sem si zadal "nabavo" mladička, ampak je treba bit realen.
Vsi naši psi so to samoto prenesli in kar je najlepše, toliko bolj so te bili veseli, ko si končno prišel domov. Končno vprašanje je če je lahko vižlica doma sama celo "smeno" ali pa mi priporočate drugo pasmo.