Da jim ni vseeno kakšni psi so zunaj njihove države dokazuje tudi to, da so ustanovili mednarodno združenje:
http://schapendoesfederation.nl/cms/In ravno zaradi tega, imajo tudi pravila za pse, ki živijo v državah, kjer nimajo klubov. V pravilih piše, da mora imeti narejene vse zdravstvene preglede in na vsaj treh razstavah oceno odlično. Vendar, ko so predsednika kluba vprašali za Šuši, je lepo povedal, da če hočem parit z NL samcem moram imeti narejen "vzrejni pregled" pri njihovem sodniku.
Če hočem dobiti njihovega samca, in tako parit z tipičnim predstavnikom in vzrejat tipične šapije, se je pa treba tudi malo potrudit in se zapeljati malo dlje. Za njih je to samo posebi umevno, ker se tudi oni zelo trudijo za svojo pasmo in njihovo zdravje. Avstrijska vzrediteljica je tako šla na njihovo klubsko razstavo, hodila do lastnikov samcev in jih prosila za paritve.
Poleg tega je zelo dolgo veljala prepoved prodaje psov v tujino, kar se še vedno pozna pri njihovem odnosu. Pač ne dajo lahko svojih samcev za paritve, če ne dokažeš, da si res pripravljen narediti veliko za to pasmo.
Veliko nemških vzrediteljev redno hodi na dopuste na NL in se udeležujejo njihovih skupnih sprehodov, razstav, vzrejnih pregledov. Ko te spoznajo in vidijo da "dihaš" z njimi in njihovo pasmo, imaš tako več možnosti.
Za pse, ki so v tujini in se ne vzrejajo po njihovih pravilih in niso v klubih, pa tako ali tako pravijo, da to niso tipični, pravi šapiji in se sploh ne obremenjujejo z njimi.
Za njih je pomembna samo njihova klubska razstava in razstave, na katerih ocenjujejo klubski sodniki. Zato jih tudi na raznih svetovnih in evropskih razstavah ni. Najboljše primerke nikoli ne vidiš na njih. Edino vrednost ima klubska razstava.
Če ne bi imel moj vzreditelj dobrih poznanstev v NL klubu, ne bi prišla do Ozzy-ja. Martina ga enostavno ne da za paritev v tujino. Je ne zanima. Poleg tega je tri dni študirala in zbirala informacije o Šušinih prednikih.
Če bi vse sama urejala, bi sigurno dobila kakšnega samca za paritev. Nekaj lastnikov je vseeno takšnih, ki zelo radi privolijo v paritve v tujino, in te niso številčno omejene. Zato, pa tudi če greš malo študirat nemške rodovnike, hitro najdeš 5 samcev, ki so zelo pogosti v njihovih zadnjh treh generacijah.