Mah perutničke so tako tako. Kot prvo so zelo koščene, kot drugo zaradi oblike jih eni psi samo pogoltnejo. Jaz jih ne hranim, razen če bi se držale četrtinke piščanca. Dala bi jih samo majhnim psom. Za začetek se začne z enim proteinom za prvi teden ali dva, dokler se stvari ne umirijo. Celo pišče ima okoli 30% kostzi, kar je dolgoročno preveč, ampak za začetek je dobro, ker ima večina psov mehak kakec. Če vse štima (Ni nujno da se vsi psi enako odzovejo), se nadaljuje z drugim proteinom. Z organi se počaka cca 2 tedna in še to se začne z rezino jeter, ne da jih daš kot cel obrok (organi naredijo mehak kakec). Skratka, začne se s celimi piščanci ali piščančjimi prsmi, ki se razrežejo na četrtinke ali polovice, odvisno od velikosti psa. Majhni psi seveda dobijo svoji teži primerne kose. Samo če daš perutničko, mora naslednji obrok obvezno biti samo meso, ne da bi futral vrat-hrbet-vrat-perutnička... Seveda se hrani pod nadzorom. Velikost psa ni problem, imamo na forumu bišona, ki mladi purane.
Hrani se 2-4% odrasle idealne teže (tudi mladiče, odrasle!). Pri zelo majhnih, energičnih psih in mladičkih je lahko celo 5%. Tara meni komot poje malo pod 2%, Pje pa definitivno rabi cca 3%.
Naši agilitaši, razen redkih, ne hranijo surovo. Ameriški pa, po besedah moje ameriške agi kolegice. Sicer tam so v modi mlete fensi mešanice, samo po sesatvi vidim, kaj je noter in ni primerljivo, če daš psu velik kos nečesa, da dejasnko uporablja svoje čeljustne mišice in si sčisti zobe. No, v glavnem moja ameriška kolegica je rekla, da je tam že splošno prepričanje, da vse preobčutljivosti, alergije, vneta ušesa, itd itd prihajajo od briketov, tako da taki, ki si privoščijo kaj več, briketov ne hranijo.
Zobe se čistijo pri VSEM surovem. Oz povedano drugače, se nimajo kje umazat, ker se jim nima kaj nalagt. Tudi če jedo žvečljiva pljuča, k iso popolnoma mehka, si pucajo zobe. Če dam svinjski hrbet z rebri in trgajo dol meso, čistijo sprednje zobke, ker z njimi dol cufajo... . Tara pri 9 letih nima niti ene obloge. Vse kar je imela, je šlo dol. Iz ust jima je popolnoma nehalo smrdeti, ma nasploh sta imela prej ful močnejši vonj. Da ne govorimo, da se je Tarino kožno stanje izboljšalo. NO, drugače pa dobita mojadva tudi eksotične zadeve, ki ju prislijo v žvečenje, kot so traheje, goltanci, lulki (ti se ne vdajo po celo uro...)
Zakaj sem začlela? Po nesreči, ker je Pje kot norc delal na surovo meso. In je postalo to en obrok na dan, potem dva, in enkrat sem ugtovila, da briketov več ne uporabljam. Ni bila neka drastična, zavestna odločiotev.
Zdaj pa ko malo več vem, pa kakšni so standardi pri hrani za živali, pa kaj je noter (ko nikoli ne moreš vedeti)... Zadnjič na tekmi je bilo 32 stopinj in je imel en proizvajalev briketirane hrane vreče cel dan na soncu, da so se pregrevale... IN transportirane so bile do Slo v ne vemo kakšnih pogojih... ker za briketirano ali konzervirano ne rabiš hladnilnice... IN zdaj naj nekdo reče, da je kakovost briketirane hrane garantirana... Horor.
Ja na potovanja vzameš kar zmrnjeno, pa hladilno torbico. Nisem še potovala za dalj časa, od kar smo na surovem. Imam 2 manjša psa, tako da malo pojesta in zaloga ni strašna. Če greš za dalj časa, prodajajo piščance v vsaki trgovini, kamor prideš.