Ker je bilo v tem o naravni prehrani (al karkoli so potem že preimenovali temo
) govora o deficitih pri hranjenju s surovim modelom celega plena sem imela doma mini raziskovalno nalogo. Zapisala sem si jedilnik v 15ih dneh (ko se nekako dobi 80-10-10 razmerje) in potem seštela vrednosti za vitamine in minerale ter jih primerjala s priporočili.
Koliko česa določena stvar vsebuje sem dobila na teli strani...
http://nutritiondata.self.com/Priporočene vrednosti na te...
http://rdafordogs.blogspot.com/Poleg priporočil z strani iz zadnjega linka sem uporabila tudi priporočila Cat Lane, ki je kanadska nutricionostka. Ima tudi svojo Yahoo skupino, kjer se da izračunat priporočene vrednosti za posameznega psa (glede na velikost, pasmo, aktivnost, zdravstveno stanje). Je zelo prijazna in mi je osebno odgovorila na moja vprašanja ter me opozorila na najpogostejše težave s katerimi se sreča pri doma pripravljenih dietah; tako kuhanih kot surovih.
Primerjala sem dobljene vrednosti tudi z vrednostmi, ki so v briketih Orijen in Acana.
Vitamini;
Vit. A; psi ga dobijo dovolj s hranjenjem z jetri. Previden je treba biti, da ga ni preveč, ker se zaradi topnosti v maščobah skladišči v telesu in lahko pride do hipervitaminoze, ki se kaže kot težave z kožo, dlako… Poleg jeter se nahaja tudi v drugje v mesu, vendar v majhnih količinah. Kot zanimivost; puranja jetra ga vsebujejo kar 3x več kot jagnječja.
Vit. D; tukaj se pojavi prvi problem. Z mesom ga psi pač ne dobijo. Dober vir so skuše (9mcg v 100g, kar bi bilo za mojega 15kg zelo aktivnega psa dovolj za 2-3dni), sardine, mleko (1mcg v 100g)… Najboljši vir je olje jeter polenovke (100mcg v 100ml). Tudi lososovo olje je ok.Če psi torej ne pojedo kar lepe porcije rib je torej nujno dodajat, če nočemo imet na dolgi rok težav s skeletom. Se pa tu pojavi problem, ker to olje vsebuje tudi vit. A in je treba preračunat koliko jeter manj moramo dati, da ne bi predozirali vit. A.
Mladiči pri vzrediteljih (tistih, ki pse hranijo surovo) ga dobijo najbrž dovolj z mlekom. Je pa treba bit najbrž previden pri odraščajočem mladiču.
Jaz sem se odločila, da bom dodajala tole…
http://www.lekarnar.com/izdelki/aquamarine-2-v-1-tekocinaVit. E; Je pomemben antioksidant v telesu (naredi proste radikale neškodljive) in ga naši psi praktično ne dobijo. Najboljši vir je sončnično olje (41mg v 100g). Tako, da se da to lepo rešit če psu malo zabelimo meso. Jaz bom to rešila z Aquamerine polenovkinim oljem.
Vit K; Tudi tega naši psi ne dobijo… Je pa deficit nasplošno izjemno redek pojav, saj ga sintetizira črevesna mikroflora. Drugače ga pa največ vsebuje peteršilj (1,64mg v 100g), brokoli, ohrovt… Tako, da je najbrž fajn, da tisti, ki psu kdaj tudi skuhamo dodamo še kaj od tega.
Vit B (1,2,3,5,6 in 12); vsi so dobro zastopani v živalskih tkivih, tako da tu ni bojazni da bi česa manjkalo.
Folna kislina oz. B9; jo psi dobijo z uživanjem jeter.
Holin oz. vitamin J ali B7; ga je dovolj v mesu.
Minerali;
Kalcij (Ca); Se nahaja predvsem v kosteh, nekaj malega tudi v mesu. Najpomembnejše je razmerje med njim in fosforjem (P) in mora bit Ca:P=1,3. Jaz z koščenimi kostmi (piščančja/kunčja bedra ali hrbti), ki jih dam vsak tretji dan (če bi bilo to pogosteje bi bil pes najverjetneje zaprt) ne zadostim temu razmerju. Sicer pa dobi zadostno količina kalcija, da zadostni dnevnim potrebam. Vendar vsak prebitek fosforja obremenjuje ledvice, saj se ta izloča preko njih. Kalcij je zato priporočljivo dodajati; dober naraven vir so jajčne lupine (zmlete lahko posujemo čez meso), saj ena povprečno velika lupina vsebuje skoraj 1g Ca.
Fosfor (P); Tega premalo ne more bit, lahko ga je samo preveč oz. dobimo napačno razmerje s Ca. Veliko več kot ga je v mesu, ga je žitaricah. Zato je dodajanje Ca pri hranjenju z njimi skorajda nujno, če nočemo preobremeniti ledvic.
Kalij (K); ga je dovolj.
Natrij (Na); Tudi tega je dovolj. Našla sem podatek, da je idealno razmerje med kalijem in natrijem K:Na=5,34, vendar glede na to da v nobeni od industrijsko pripravljenih hran to ni upoštevano, najbrž ni bistvenega pomena. Razmerje, ki sem ga dobila jaz je 2,6.
Klor (Cl); nisem dobila podatkov.
Magnezij (Mg); Po mojih izračunih ga dobi pol premalo. Izredno dober vir je nerafinirana morska sol, zato se da razliko pokrit z ščepom te na vsake toliko. Idealno razmerje med Ca in Mg je 6,6. Jaz se bom po vsej verjetnosti (če ne najdem boljše rešitve) odločila za dodatek Ca in Mg (ker običajno prehranskih dopolnilih nastopata skupaj in ker imam tudi premajhno vrednost Ca).
Železo (Fe); ga dobijo dovolj.
Baker (Cu); dovolj.
Mangan (Mn); Tega z mesom ne dobijo je pa nujno potreben, saj podpira strjevanje krvi in gradnjo kosti. poleg tega je sestavni del mnogih encimov in sodeluje pri presnovi sladkorja. koža je tem bolj občutljiva za vnetja, čim manj mangana sprejemamo s prehrano. Veliko ga je v rjavem rižu in 'osovraženih' žitaricah. Pes ga dovolj dobi že z dvema obrokoma slednjih na teden.
Cink (Zn); ga je dovolj.
Jod (I); Pomanjkanje tega je baje pogosto pri surovih dietah. To se da lepo rešit, da sem in tja damo ščep jodirane soli na meso. Dober vir so tudi morske ribe (sardine, skuše, polenavke), sploh njihove glave, kjer je ščitnica (ta ima ogromno joda). Nahaja se tudi v žitaricah in zelenjavi, vendar je vrednost odvisna od sestave zemlje; zato lahko močno variira. Tudi za to je lahko rešitev polenovkino olje.
Selen (Se); vrednost je ok.
Če je kaj napisano nejasno in če koga zanima še kaj, sem na voljo.