Piometra je hormonska zadeva, pojavi pa se nekako 6 tednov ali malo več po gonitvi.
Pri odprti piometri se pojavi izcedek, ki pa ni kolikor je meni znano bel, ampak zelo podoben tistemu ob gonitvi - lahko malo temnejši. Kadar je tega malo, se zelo lahko spregleda.
Pri zaprti piometri ne vidiš nič, dokler ni že zelo napredovala. Prvi znak je navadno žeja. Ko se pojavijo še drugi znaki (potrtost, vročina) je že kar pozno, ker ti znaki pomenijo zastrupljanje organizma. ponavadi se zanesljivo diagnosticira z ultrazvokom.
Najbolj zanesljiv znak, da je nekaj narobe je to, da se za psico, ki se je nehala goniti že pred nekaj tedni zelo zanimajo samci in jo skušajo naskakovati. Ne pomeni pa nujno piometre, lahko je tudi kakšno drugo vnetje, lahko tudi vnet mehur, ampak jaz grem v takem primeru vedno po kratkem postopku k veterinarju.
Z zdravljenjem je pa tako, kot je napisala Maja. Najbolj enostavna je operacija -odstranijo se jajčniki in maternica in imaš potem mir. Možno je tudi zdravljenje z hormoni in antibiotiki, ponavadi se kar dobro obnese pri odprti piometri, pri zaprti pa samo, če imamo to srečo, da smo jo odkrili zelo zgodaj. Zdravljenje je zoprno, saj psica po hormonski injekciji bruha in se slabo počuti, dobiva pa jih ponavadi en teden vsak dan. Psica se potem vsaj tri tedne goni, pa še naslednja gonitev navadno nastopi prej kot običajno. Zdravljenje s hormoni ima lahko nevarne stranske učinke. Poleg tega se lahko bolezen ob naslednji gonitvi ponovi, lahko se ponovi čez leta ali pa nikoli. Nekega pravila ni.
Jaz osebno sem imela s hormonskim zdravljenjem doslej veliko srečo - dve psici, ki sta imeli odprto piometro sta se zelo lepo pozdravili in nista imeli nikoli več nobenega problema. Tudi mamina psica, ki bi jo mama sicer raje dala operirati, pa je ne morejo, ker je prestara in bi bila operacija preveč tvegana je zaenkrat zelo dobro. Do naslednje gonitve...
+1