Odpiram eno debato ... malo je sicer polemična.
Na izletih s kolesom ali peš po stranskih poteh lahko vsake toliko časa doživeš precej neprijeten šok, ko se recimo čez travnik od bližje kmetije zapodi pes, ki tisti trenutek ne kaže ravno prijaznega obraza. V zadnjih letih sem večinoma doživel takšno srečanje med kolesarjenjem (pač nevede prišel na napačen kraj). Sej priznam, da sem itak sam kriv, ker sem se pač tam mimo peljal, ampak mislim, da na neprivatni cesti (brez oznak, ograje, še manj pa opozorila o psu ćuvaju) se ne sme ravno nate spraviti ena zverinica (kakšen nemški ovčar, verjetno nečistokrven). Večina se jih je ustavila na razdalji približno 5 m in renčala name. Sam sem se tudi ustavil ... nato pa je sledilo gledanje drug drugega in čakanje na primerni trenutek, da sem pritisnil na pedala s polno močjo in z noro vožjo pustil za sabo lajajočega psa, ki se je zapodil za mano ...
Bil je tudi kakšen primer, da sem se z neko mal hitrejšo vožnjo peljal, ko se je za mano zapodil pes ... jaz sem itak pospešil koliko se je dalo, in enkrat sem mu ušel na centimetre.
K sreči zadnje čase večinoma vem, kje je vsaj mala verjetnost, da bi lahko naletel na podobno neprijetnost in se takim krajom raje izognem.
Ima kdo kašen pameten predlog za reakcijo ob takih situacijah?
Včasih se je neki govorilo, da so kao neki spreji, ki odganjajo takšne pse ... pa sem slišil tudi govorice, da to sploh ni res ... (niti ne mislim preizkušati pod nobenim pogojem)
Kakšen podivjan nemški ovčar bi znal biti v takih situacijah še kar nevaren.
PS: Pa da ne bi kdo mislil, da imam osebno karkoli proti katerikoli pasmi. Sem pa mnenja, da naj psi čuvaji varujejo samo svojo posest, ne pa še cesto, ki je 100m stran in se ne konča pri njihovi hiši.