Ajšo smo kupili od vzreditelja blizu Tržiča. Ajša je zelo nežna, najraje je v hiši, nasploh je rada v družbi. Do prijateljev je zelo prijazna, res pa je da je pri tej pasmi potrebno biti zelo previden in pri vzgoji dosleden. Zelo pomembna je socializacija. Ko je bila še mladiček smo zelo veliko delali na tem in se nam je tudi obrestovalo. Z njo smo hodili na tržnico... povsod, kjer je bilo veliko ljudii. Spoznala sem ljudi, ki si z njim ne upajo nikamor, to pa zato ker je pes bil omejen samo na domače dvorišče in na sprehode po gozdu.
Ni dobro, da je brez nadzora, je zelo dober čuvaj, tako da ne priporočamo nobenemu nepoznanemu da vstopi sam na dvorišče. Ima izreden istinkt za dobro in slabo, to velja tudi za ljudi. Nekaterih zlepa ne sprejme.
Naj opišem primer: Živimo skupaj z mamo v dvodružinski hiši, mama je bila od vsega začetka zaljubljena v njo, vsak dan jo je imela pri sebi, tako da je Ajša bila skoraj več pri njej kot pri nama z možem. Nato sem opazila, da se pri mami obaša zelo dominantno, saj ko je na vratih pozvonil zvonec, ni pustila nobenega k vratom, ona je bila tista, ki je bila vodja "krdela" in to je tudi zelo pokazala....in še je bilo nekaj primerov prikaza njene nadvlade na mamo. Takoj smo stopili v akcijo in nismo več dovolili Ajši da toliko poseda pri mami in tudi mami smo obrazložili, da ni kos Ajši /to je uvidela tudi sama/.
Ta pes mora vedeti kdo je gospodar in ga ne sme nadvladati, zato to NI PES ZA ZAČETNIKE.
Mama ima sama tudi psa, Ajša mu je kmalu dala vedeti kdo je glavni, kdo ima pravico lajati,..... in še bi lahko naštevala. Pred časom pa smo se odločili še za enega psa, kupili smo pudla. V začetku smo bili zelo previdni in nismo "dovolili" obiskov, vse dokler nismo videli, da ga je Ajša sprejela.Bali smo se namreč, da nebi bila preveč ljubusumna, saj veste kako je, ko pride v hišo mala kepica in potem se vse vrti okoli te kepice. In prav zaradi tega nismo želeli obiskovalcev, raje smo se sami odpravili na obisk pokazati novega člana. Danes sta velika prijatelja!