Pozdravček,
hmm...vsak se načeloma zelo boji besed kot so: agresivnost, dominantnost - ko gre za pse. Manj pa, ko gre za ljudi...mnogo med nami je "agresivno" vsiljivih in uveljavljajo svojo voljo manjšini in s tem "dominirajo" nad umirjeno okolico. Ob tem uporabljajo svoje verbalne sposobnosti do skrajnosti in z njimi ostalim povzročajo: stres, jih ogrožajo na delovnem mestu ipd. Zagotovo tudi vidva s fantom poznata te reči...slej ko prej se z njimi srečamo vsi. Ker dominantni ljudje nas včasih obkrožajo že v vrtcu, zagotovo v šoli in če ne prej, potem 100 % na delovnem mestu. Celo med svojimi prijatelji bi zagotovo našli - če bi dobro premislili - takšne ki so bolj "liderski" - po kinološko torej dominantni...torej tisti, ki hočejo/morajo vedno imeti prav!
Pri psih pa - žal - vse preveč manipuliramo s tema dvema besedama in se nam kar koža naježi, ko slišimo za njiju. Najbrž večina pred oči dobi ostre pasje zobe, ki grizejo!?
Sem zelo karikirala - priznam.
Vendar, če vama nista jasna ta dva pojma v osnovi - kot pomen besed - in če vama vzbujata dvom že besedi sami, vaju vprašam: ja kako bosta pa v praksi sploh vedela, kdaj sta soočena z njo? Mislim, kako bosta vedela, da je mladiček/mladi pes dominanten...da bosta pravilno odreagirala?
Sem spet provokativna, priznam.
Vsak začetek enkrat nastopi. In za začetek pri psih je že odlično, da sta razčistila, katera pasma vama je všeč! Izbrati morata le pravega vzreditelja (in seveda pasje starše) in se podučiti o življenju psov kot živalske vrste. Za to uporabita strokovno literaturo in lepo prosim ne forumov!!!
Strokovna literatura točno razjasni kako psi živijo, kako dojemajo svet okoli sebe, kaj pomeni red v krdelu - ki je mimogrede življenjska skupnost vseh psov. Pa seveda tudi to, kakšne znake sporazumevanja psi uporabljajo in kako komunicirajo z okolico. Žal, katrca je v življenju psov z ljudmi prvim vse prevečkrat povzročena krivica in jih mi - ljudje kar brez pravih razlogov imenujemo za "dominantne" ali celo "agresivne"...
Bolj navedla povsem preprost primer: če bosta mladička in nato mladega psa vedno prvega spustila skozi dvoriščna vrata, ko bosta odhajala z njim na sprehod (in obratno) mu bosta s tem svojim početjem dala jaseno sporočilo (no pes bo to gesto tako razumel), da je on glavni. In že zgolj iz tega dejstva bo imel podlago, da bo prepričan, da sta mu po položaju v krdelu vidva podrejena.
Kadar imamo psa zunaj in ne prebiva z nami v stanovanju smo v bistvu "prikrajšani" za celo vrsto t.i. "gest", ki jih lahko izvajamo in jih pes zelo dobro razume, brez, da mu kaj govorimo/ga posebej učimo. Na primer: vedno mi prvi sedemo k mizi in vedno pojemo najprej mi in šele nato dobi pes hrano v svojo posodo; mi ležimo na dvignjenem ležišču (npr. sedežni garnituri) in pes ob naših nogah. Kadar se uleže na mesto, kjer moramo mi mimo - nam pritiče, da zahtevamo, da se nam odmakne (in ne obratno, da mi stopamo čezenj) in podobne zadeve. To so le utrinki iz vsakodnevnega življenja s katerimi mi ljudje sami na zelo "mehek" način vplivamo, da naš pes ne bo dominiral nad nami. In seveda, višje nadrejeni (torej mi) ne dovoli, da nižji po položaju dominira nad drugimi iz okolice. Pravi in odgovoren lastnik psa se o tem delu kinološkega znanja poduči in kakšne kvalitetne pasje knjige. Jaz sem sedaj izjema - javila sem se zgolj zato, ker sem se vaju spomnila. In vama želim, da si najdeta in pravega psa in tudi tisto prvo.