Moj kavalirček je star skoraj tri mesece. zaenkrat še ne ve, da se kaka in lula zunaj, tako da vsak dan znova pomivam stanovanje. berem nasvete kako ga navaditi na sobno čistočo, ampak pri mojem zaenkrat ne uspeva. DOma sem mu po tleh postavila pleničke, ker s časopisnim papirjem se preveč igra. Ven ga nosimo kar naprej, je pa res da je zjutraj sam doma.
V glavnem je rodovniški, kupljen v SLoveniji. Za menoj je ena zelo žalostna in naivna izkušnja. Pred poletjem sem namreč preko spleta našla "vzreditelja" od katerega sem kupila kavalirčka brez rodovnika. Drugače sem v življenju zelo previdna, predvsem pri nakupih. Tokrat pa me je mala kepica prevzela takoj ko sem jo videla in sem brez nadaljnjih spraševanj kupila, Čez kak teden je začel pokašljevati, pa driskat in po enem tednu borbe v bolnici je poginil.
Potem sem ugotovila, da sem mladička kupila od preprodajalca ampak.. Vsaka šola nekaj stane. mene je ne samo denarja, ampak tudi živcev in pa seveda žalosti.
Potem sem poiskala pravega vzreditelja, spremljala brejost psičke. Lahko sem prva izbrala mladička iz legla. Vse dokler ni prišel k nam domov sem bila kar nekajkrat na obisku.
Na obisku ni kazal nobenega zanimanja zame, tako da sem se bala, da bomo imeli probleme. AMpak že prvi dan v novem domu se je lepo navadil na nas. Sedaj je prav živahen, skače sem in tja. V četrtek gre prvič v šolo.
Imamo se lepo.