hihi, ja, o cviljenju pa lahko marsikaj povem.
sicer sem jaz kriva....v toliko, ker nisem bila dovolj dosledna pri drugih ljudeh. terorizirala sem starše, pa sebe, pri drugih pa sem dopuščala, da so delali z Annie po svoje (ker pač vsi bolje poznajo mojega psa kot jaz). Tako je dobila Annie za svoje izsiljevanje in cviljenje skoraj vedno potrditev v obliki božanja ali prijaznega prigovarjanja, včasih celo priboljška, in je postala nemogoča.
zdaj sem dosti bolj vztrajna, če kdo ne upošteva mojih prošenj, pač Annie ostane doma ali ljudje ne pridejo k meni. Z mojim psom živim JAZ in nihče drug in tako se upošteva moje prošnje, če pa jih kdo pač ne (kar je tudi razumljivo), pač Annie ne vidi.
Verjamem, da je cvilje nje in prosjačenje strašno luškano....če to slišiš morda 1x na mesec pol urce... če pa to poslušaš cele dneve, pa ni več tako....
Bacek, to zdaj ni letelo nate
, je le razlaga, zakaj jaz "poznam" cviljenje.
Pri meni je tako: ko človek pride ali na obisk ali se srečamo, prosim, da Annie ignorira. Držim se pač tega, da pes ni prvi pri hiši in da se ga ne pozdravi prvega. Annie potem pri ljudeh, ki jih ne pozna, uporabi vse stare trike-sviljenje, metanje po tleh, skakanje po nogah... meni to ni lušno, meni je to izisljevanje.
ko pa da Annie nekaj časa mir, jo pa lahko pozdravijo ali pobožajo, pa še to le, če jo pokličejo. Mi je zdaj že popolnoma vseeno, kako se ljudem to zdi. Jaz vem, kaka je Annie in jaz živim z njo 24/7. In če bi bila tako dosledna od začetka, Annie niti ne bi postala taka zgaga.
Mene pač to moti, marsikoga pa ne. In če pridem kam, kjer je treba najprej prečohati psa, pač to naredim. Imamo vsak svoje poglede na vzgojo. In cviljenje, izsiljevanje, iskanje nenehne pozornosti, "fehtanje" za hrano, igra le, ko pes hoče,...., te stvari mene motijo pri mojemu psu. Če pa so drugi takšni ( pa dokler nimajo več kot 15 kg
) pa mi je vseno, saj ne živim jaz znjimi.
tudi jaz Annie ignoriram, ko pridem domov. Najprej v miru odložim stvari, se slečem, potem pa sledi "cartanje". Annie to ve in me pridno čaka na kavču. Če pa pridem s kom drugim domov, pa ponavadi mene kar ignorira (ker tako ve, kako imava midve) in steče k "tujcu". Ampak tisti, ki me poznajo in upoštevajo moje prošnje, Annie takrat ignorirajo.
Zdaj je že dooooostiiiiiii bolje, je bilo pa res grozno....
In tudi že ve, pri komu si lahko privošči takšne osvajalne metode in pri katerih prijateljih ne.