Zbirateljstvo živali

Gost · 2319

search.and.rescue

  • Gost
: 09 September 2006, 11:31:45
Ker je zgodba o podhranjenih psih in zamrznjenih mladičkih resnično pretresljiva sem se odločila, da odprem novo temo.

Zakaj ljudje to počnejo?

Želijo škodovati sebi, drugim, ali se izživljajo nad živalmi, ki so od njih odvisne?


Kako bi bilo po vašem mnenju najlažje rešiti ta problem?

Kdo je odgovoren, da sploh lahko pride zgodba do tako grozljivega zaključka?


Zbirateljstvo živali jaz ne jemljem kot ljubezen do njih, temveč je to bolezen, ki škodi živalim. Ponavadi so to ljudje, ki jih družba ne sprejme in najdejo uteho v živalih - ponavadi psih in mačkah. Preveč si jih lastijo in ker so živali odvisne od njih potem shirajo duševno in fizično. To ni ljubezen !!!

Ko pride društvo v stik s takšnimi ljudmi jim ne želijo dati nobene informacije in ponavadi jih res skrivajo ali trdijo, da to niso njihovi psi.

Ko pa pride do odvzema, pa grozijo s samomori ali čim podobnim.  >:(

(kopirano iz sosednje teme o dogodku, ki je pretresel slovensko javnost)



Lanabela

  • Pravi Pesjanar
  • ****
    • Prispevkov: 7.316
    • Točke: 48
Odgovori #1 : 09 September 2006, 13:11:33
To je zelo kompleksen problem. Ljudje, ki se jim to zgodi, ponavadi niti nimajo slabih namenov. Lahko gre za dobre duše ki hočejo pomagati živalim, pa jim zadeve uidejo iz rok in zadeva se sprevrže v svoje nasprotje -  hudo mučenje (pri nas najbolj razupit primer MM). Najpogostejši so ljudje, ki ne morejo (več) kontrolitrati niti svojega življenja, pa se jim njihove živali nekontrolirano razmnožijo, mladičev ne morejo (ali nočejo ali nimajo toliko energije da bi se za to potrudili) oddati in zadeva postaja vse slabša. Takim je treba pravočasno pomagati, včasih je dovolj da se zmanjša število živali in prepreči njihovo nekontrolirano razmnoževanje, včasih jim je treba vzeti vse živali in preprečiti da bi si dobili nove. Odvisno od primera do primera.

Potem pa imaš še skupino lastnikov, ki si dejansko zasluži pošteno kazen. Ker si živali nakopičijo zaradi dobička, zanje ne skrbijo tako kot bi bilo treba, ker se jim to ne splača, nazadnje pa si jih nakopičijo toliko, da zadeve postanejo neobvladljive in zanje niti če bi hoteli niso več sposobni poskrbeti. Zadeva se ponavadi konča tako, da živali več ne prinašajo dobička, ker so za kaj takega v preslabi kondiciji, lastnik bankrotira, živali pa pocrkajo, če nihče pravi čas ne opazi kaj se dogaja.

In SAR, tudi midve spadava v ogroženo skupino. Meni nekako uspeva zadnjih 20 let držati še znosno število psov. Upam, da se mi v prihodnjih letih ne bo zrolalo... Tudi ti si si v kratkem času nakopičila kar lepo število psov, tako da...


search.and.rescue

  • Gost
Odgovori #2 : 09 September 2006, 13:39:17
Definitivno sva tudi midve morebitne potencialni kandidatki.
Vendar je vsaj pri nas (in mislim da tudi pri tebi) zadeva takšna, da je vsaka poteza premišljena.
Temu prilagajava finance, čas, prostor, ...
Pri nas so vsi psi zaposleni. Nekateri skačejo agillity, vadimo reševanje, pripravljamo na razstave, ... Imajo redne sprehode in se vsak dan vsaj enkrat do maksimuma zmatratrajo. Hrana je ves čas na zalogi, vsako sredo temeljito pregledam vsakega psa posebej in si zapisujem vse morebitne spremembe. Prostori, kjer psi bivajo  so vsak dan sproti očiščeni.

Če se pojavi problem s kakšnim zunanjim psom mu pa ne pomagam na ta način, da ga preprosto vzamem k sebi, vendar mu pomagam najti nov dom.

Čeprav se mi je že enkrat zgodilo, da je nekdo pred hišo pustil  muco. Na srečo smo lastnika poznali in mu jo vrnili.
Njegov izgovor: smo bili prepričani, da bo pri vas dobro poskrbljeno zanj.

Se mi pa zdi, da obstaja razlika med nami. Nekateri se lotimo stvari malo bolj profesionalno, drugi pa nepremišljeno.