Pri nas mo imeli tud hude probleme s temi, namišljenimi mladiči. Smo vse pišuke iz igračk ven pobral, pa jih poskrili...pa kaj, ko se je potem znašlo v "gnezdu" vse živo, od mobitelov do denarnic, povodcov, tv pilotov, čevljev...vse se je spremenilo v mladiče, včasih celo zelo lačne, saj si jih je punca naštimavala točno pod seske.
Mi smo jo sterilizirali, ampak opažam včasih, da jo vseeno kaj prime, npr. kakšno noč se spomni in v gobčku prenaša piskajočo žabo, ki ji je bila v tistem obdobju najljubši mladič. Ampak to res redko, pa potem zjutraj žabica že leži nekje na tleh, pozabljena. Zgleda, da pri kakšnih psicah, ki so imele pred posegom res hude težave s temi zadevami, ostane nekak vedenjski vzorec, al pa mogoče ostane določena raven hormonov, ki tu pa tam malo ponagajajo.
Ampak ponavadi se s sterilizacijo vse te težave v celoti odpravijo, je pa pomembno, da se poseg opravi, ko so hormoni v stanju mirovanju, se pravi kakšne tri mesece po gonitvi ( sploh v primeru, če psico po gonitvi dajejo te lažne brejosti in materinstva ).
Tosy je enkrat enako naredila s plišasto muco, ki je mijavkala --> ampak samo zato ker se je gonila. Takoj sem ji igračko vzela in čez kakšen mesec jo je spet našla, ampak jo je trgala in cotala kot vse druge običajne igračke. 
To je res zanimivo. Naša frajla je v tistem obdobju prenašala te svoje "mladiče" v gobcu tako pazljivo, narahlo... če si ga ti prijel ga je takoj spustila, ko npr. drugače uživa v tem, da ga jaz primem na eni strani ona pa na drugi in potem vlečeva vsaka na svojo stran... takrat pa bognedaj.
Je pa res, da pri psicah, ki niso ne vem kako čustvene in jih te zadeve ( navid. brejosti ) le malo oplazijo ( so pa nekatere, ki so takrat v hudem stresu ) pomaga že, če te igrače skrijemo, jih čimbolj aktivno zaposlimo, preusmerimo pozornost na druge stvari... najbolje je pa seveda, da že na začetku, ko opazimo sumljivo vedenje takoj zmanjšamo obroke, jih ne crkljamo, božamo..., sploh pa pri pojavu mleka v seskih le-tega ne izstiskamo.