Jap, Frida prihaja iz tega »babjega« legla! Vse štiri psičke so bile take lepotice že ko so bile micene! Kaj šele sedaj!
Tu sta dve fotkici, še iz zimske kolekcije...
Frida je ful živahna (tako kot vsi italjančki), je pa tudi pridna in poslušna. Sva jo z možem kar tako navadila, ker jo jemljeva povsod s seboj, pa da nimamo kakšnih problemov. Zna biti tudi maščevalna
: če jo za deset minut »neupravičeno« pustiva samo (to pomeni, da naju recimo sliši, da sva doma, ampak ne more biti pri nama, če se ji zahoče), potem se punca na silo polula na dekico, ki jo ima v svoji koči / transporterju in dekco potem še zvleče ven, da se vidi, kaj je naredila...
So pa ti kužki res zanimivi, v moji familiji niso bili preveč ljubitelji hrtov: saj veste-so tako suhi..., zdaj je pa Frida glavna zvezda, še posebej ko začne laufat z oz. pred drugimi psičkami, ki jih imamo v familiji. Tudi sicer ji je to na sprehodu največji užitek, ko srečamo kužka in se začne pred njim postavljat. Še posebej se mi hecno zdi, ko to dela, kadar srečujemo enega mopsa. Ta mali revček je itak ne more dohitevat in je Fridi še v večje veselje. Je zelo prijazna, rada ima ljudi, takoj samo da jo kdo mal lepše pogleda, se že nastavi: evo me, pocartaj me, k sem tko luštna
... Malo bolj bi pa po mojem lahko bila previdna z večjimi mrcinami. Se mi zdi, da je včasih preveč pogumna in sili tudi v tiste kužke, ki ne zgledajo preveč prijazno. Smo se že naučili, da jo je treba takrat preventivno privezat.
Še ena zadeva se mi je tako posrečena: preventivno javkanje, ganljivo ko sto vragov. To je najprej prakticirala pri nama z možem, ko se je delala revico za brezveze, samo da je dobila pozornost. No, pri nama to več ne zažge, še vedno pa vžge pri igri z drugimi psi ali ljudmi. Včasih zacvili še preden se karkoli zgodi!
In seveda še: sonce!!! Vidim, da tudi Gyasi uživa na sončku in na toplem. Ko sva Frido dobila, je bil november in je bilo na začetku prav težko, ker punca ni bila preveč zagreta nad sprehodi. Samo da je videla plašček v mojih rokah, se je že kam stisnila in se tresla. Verjetno tudi zato, ker je bila še majhna, malo jo je bilo tudi še strah... No, zdaj že čaka pred vrati in priganja. Ležanje na soncu je pa tako ali tako zakon! Tako da se že prav veselimo poletja
No, tolk zaenkrat, sem se razpisala, kakšno novejšo fotkico moram še poslati, ampak je nimam tu na lagerju...