No Nico glede neviht, če samo grmi in bliska, pa ni nek ornk naliv, je Alba lepo v svoji bajtici v pesjaku. Se takoj umakne iz dežja. če pa je tak naliv kot je bil v prejšnjem tednu dvakrat, potem jo dam rajši noter.
Alba, seveda, si sploh ne predstavljam, da bi v takem nalivu kuža ostal zunaj!
No, mi smo svoje čase doma imeli nemškega ovčarja, čuvaj da je kaj, ampak od majhnega ga je ati razvadil, da ko je grmelo ali so pokale petrade, ga je dal notri in bil pri njem. In celo njegovo življenje smo ga morali ujčkati, ko je prišlo do take situacije, sicer je bil revež čisto iz sebe, poklapan. Še sam ni smel biti, ker je v takem primeru začel delati škodo ala: scufati sedežno garnituro...
Se pa ne boji pokanja, grmenja, v bistvu se ne boji ničesar razen svoje oprsnice 
.
Ja pa bi morala biti vesela, ker to pomeni sprehod!!!! Frida se je zdaj navadila, da nama z možem, ko prideva iz službe prinese svojo ovratnico (ker je v stanovanju ne nosi), da ne bi slučajno pozabila na sprehod. Če samo pomislim, da se mi je še pred par meseci skrivala pod stolom, če je samo videla, da se ji bližam z njenim plaščkom...
'a je ta baba čist pri sebi kaj počne za tega anoreksičnega cucka?'
Kolk sem se nasmejala ob tem stavku! Ampak folk res to razmišlja. Verjetno ne samo zaradi dekce, ampak pozimi verjetno tudi zarad plaščkov in pulovrčkov, pa zaradi širokih nenavadnih ovratnic itd. Ampak se babe tudi tega navadimo in se (vse manj) obremenjujemo s temi zadevami. Važno, da se imajo peskoti fino v naši družbi, pa da jih ne zebe
Na vasi je to mogoče še bolj izrazito (po mojem se sicer nobena slovenska vas ne more primerjati z dalmatinskim otokom), ampak pri nas opažam napredek in spremembe. Ko smo “uvedli” Frido v naše okolje, je komentarjev kar mrgolelo, najbolj nadebudna je bila seveda mularija, ki (pogumna v gruči) ni skrivala komentarjev na račun suhosti in dolgih zobotrebčastih nog. Ampak ko ljudem, ki pokažejo malo zanimanja, razložiš da so ti psički tekači in zakaj so tako suhi in take oblike, in zakaj je dobro, da se ne zredijo preveč, potem štekajo. Ko pa jih enkrat vidijo v elementu, v teku, takrat so pa prav navdušeni. Tako da ko zdaj srečamo nadebudno mladino na sprehodu, včasih že slišim, ko si razlagajo: “To je pa tekač, tega pa tvoj pes ziher ne ujame itd...”
Frida se drugih psov ne boji. Včasih je za moj okus še mal preveč pogumna. Pri majhnih kužkoh sploh nima zavor in takoj začne krožit okol njih. Pri velikih pa najprej počaka, da mal preveri situacijo, potem pa ravno tko akcija. Zdaj ne ve,m pa, kako bi bilo če bi jo ksakšen pes presenetil na hitro. Tega zaenkrat še nismo doživeli. Edino presenečenje ji je bilo edino srečanje z whipetkom, ko je bila čist šokirana, da jo nekdo lahko zlahka ujame! In je odreagirala zelo nezrelo
Vklopila je alarm kričanje! Whipetovi lastniki so me sicer spraševali, če je Frida živčen pes, kar zna biti značilno za italjančke. Pa sem rekla da sploh ne
verjetno jim nisem delovala preveč verodostojno.
Fridina tačka se je zdaj malce umirila, ampak se ji enkrat na dan še vedno izpahne. Z veterinarjem sem govorila in po dopustu bo šla na pregled, da točno vidimo, kaj je narobe. Kot se je izrazil: bo treba tačko sanirati” Kakšna grozna izbira besede! Ampak kot sem že prebrala večkrat o tem in mi je tudi on potrdil, je to pri majhnih peskotih pogost pojav. Bomo že zrihtali. Me je pa tisti dan, ko sem o tem pisala na forumu, poklicala Mojca, ki je to prebrala in me tudi ona malo pomirila glede tega!