No, ja. Lahko je tudi depresija. V tem primeru pomagajo antidepresivi, ki ji predpiše veterinar. Se dogaja in se kaže s praskanjem.
Lahko pa poskusiš preprosto tako, da psico zaposliš mentalno in fizično. Igre za samokontrolo in umirjanje (crate games, go to mat, masaža, ttouch), nekaj shaping trikcev, poslušnost, skrivanje hrane v interaktivne igrače, pod preproge.
Lahko pa gre za alergijo iz okolja ali hrane. To pa spet izločiš z alergološkim testom.
Po mojih izkušnjah psa, ki je v stresu pomiri neka rutina, vsak dan dejavnost, ki ga veseli, sprosti. Skratka dosleden, umirjen, potpežljiv pristop je edini način. Absolutno pa ne preveč na strogo in kak rukni cukni, kričanje...Ne pomaga. Kvečjemu poslabša vso situacijo.
Ne rabiš se zdaj sekirat kako bo, ko bo otrok. Bo že! Če premoreš nekaj bokserske vztrajnosti
Če se do otrok psica sicer BP obnaša, te res nima kaj skrbet. Pa tudi, če ne bi sprejela otroka hitro. Se boste pa naučili shajat, pazit. Ne bi bili edini. Je na forumu thoranita, ki ima zelo zahtevnega psa. Pa gre
Tako da, brez strahu in skrbi. Bolje je živeti za trenutek, se sicer trudit za nek cilj v prihodnjosti, ampak ne bit preobremenjana in s vprašanji kaj pa če.
Najslabše za psa je labilnost! Nekaj časa tako, potem drugače, in spet drugače, pa spet. Nekaj je vedno ja, nekaj je vedno tako in nekaj je vedno ne. S psom je treba ves časj nekaj početi. Če to niso treningi v klubih in tekmovanja. Je pa treba v lastni režiji okupirat pasje glave in zadovoljit njihove nagone.