Če so nadležni psi od znanih lastnikov iz soseščine, včasih pomaga, če lastnikom prej, preden se psica najbolj goni povemo kaj se pripravlja, da pravi čas zaprejo svojega psa in ga ne vodijo točno na naš vrt. Nekateri celo res malo bolj popazijo na svojega potepuha. Ko enkrat zavoha psico, pa ponavadi ne morejo več preprečiti pobegov (oz jim pes toliko časa najeda, da ga spustijo). Če se kakšen utabori pred bajto in nimaš tega luksuza, da bi samo poklical zavetišče pa bi ti ga pospravili, ga lahko: dnevno vodiš nazaj k lastnikom in jih milo prosiš, naj ga vendar zaprejo (lahko tudi groziš in zmerjaš, vendar je učinek še slabši). Lahko ga zapreš v pesjak in ga imaš ob kruhu in vodi dokler se psica ne neha goniti, lahko ga privežeš za ta čas, da psico lahko mirno spustiš. Kakšno preganjanje se pa ne splača - psa pregnala ne boš, vedno se bo vračal, pa če mu bo pol riti manjkalo. Se bo pa začel bati, tako da ga ne boš mogla več prijeti in zapreti (privezati) in kar je (vsaj pri nas ko ni ograje) še huje - pes te vidi, steče čez cesto, psica za njim.....
Tisti ki pridejo zraven na sprehodih niso toliko problematični, če je z njimi lastnik - Sama v takem primeru prosim lastnika naj psa pokliče, ker se psica goni. Če ga ne, oz ga ne more, njegov problem - skupaj z psico ga peljem do lastnika in mu povem, da je nasrkal - mene da popolnoma nič ne moti, če njegov pes osvaja mojo psico, bo pa verjetno trpel nekajdnevno cviljenje in zavijanje zaljubljenega samca. Zadeva deluje - naslednjič ko me vidijo s privezano psico raje po hitrem postopku umaknejo psa.
Če pa pes nima lastnika s seboj pa je treba če je le mogoče preprečiti, da bi pes prišel psici pod rep. Če jo zavoha od blizu, se ga skoraj ne da več znebiti (meni zelo prav pridejo tri ograde, v katere lahko dam psa (če le ni prevelik). V ogradah so luknje, skozi katere pes lahko pobegne, ampak najprej jih mora najti, takrat pa mene ni nikjer več.
Pač - kdor hoče imeti celo psico, mora imeti tudi nekaj živcev.