Lepo pozdravljeni, nekaj strani nazaj sem se že javil, pa se sedaj spet.
Naša čivava je stara že 5 mesecev in je že kar zrasla (ima 1,6 kg). Preden smo jo dobili, sem bil 100% prepričan, da vem vse o čivavah in da me nobena (vedenjska) težava ne more presenetiti. Pa sem se uštel. Moram priznazi, da nisem pričakoval, da tolikokrat ne bom vedel, kaj storiti/kako reagirati. Naj pa povem, da jo imamo zelo radi (morda malo preveč, kar se kaže v njeni razvajenosti - to pa skušamo dati v meje normale)
Vse lastnike čivav prosim, če mi lahko pomagajo pri naslednjih situacijah: vsakič, ko je nekdo od družinskih članov za mizo in je, čivava začne lajat in na vsak način hoče k njemu. To se dogaja predvsem zadnja 2 meseca. Je pa res, da jo mama pri tem kar malo spodbuja, ker jo ona vedno, kadar je, da k sebi v naročje in jo hrani. Druga težava, ki je malo bolj obsežna: kako odpraviti strah čivave do zun. okolice? Že 2 meseca je skoraj vsak dan zunaj vsaj enkrat dnevno, pa se na zunanji svet kar noče privadit. Saj dokler je na kakšnem travniku, je vse OK, če ni v okolici nobenega človeka, ampak ko vidi nekaj, kar se premika (avto, pešec), pa zablokira in počaka da gre ta subjekt mimo. Kar ne gre mi v glavo, da se v tolikšnem času še ni privadila. Seveda se pa ni privadila niti na pse. Večkrat je imela že bližnje srečanje s psom, ampak ona vedno rep med noge in teče čimdlje stran. Poskusili smo tudi tako, da smo šli k prijateljem, ki imajo manjšega psa (maltežan ali viš. terier, ne vem točno) , na obisk. Tam prav tako ni bilo nič bolje, čeprav smo jih poskusili združiti res počasi, stopenjsko. Včeraj je celo ena (sicer odrasla) čivava prišla k nam na obisk, pa je bila reakcija enaka. Sicer je doma bila malo pogumnejša in je nanjo tudi zalajala ali zarenčala, ampak jo je bilo zelo strah (toliko, da se je polulala od strahu in je cvilila). Noče je niti povohati, nič. Tretja težavica se je pravzaprav pojavila predvčerajšnjim. Ponavadi je bilo tako - mati je spala z čivavo v sosednji sobi, kjer je potem, ko je mama odšla v službo zgodaj zjutraj - 6h, čivava tudi nadaljevala spanec (seveda na tleh oz. na njeni posteljici), vrata te sobe so bila pa zaprta. Jaz spim v drugi sobi, in ponavadi ni bilo problema, ker sem jaz vstal nekje ob 8h in šel v šolo. Njo seveda pocrkljal, dal za jest in odšel. Ob vikendih je ponavadi bilo tako, da sem vstal okoli 10h, pa ni bilo problema. Čivava se je prilagodila in vstala takrat, ko sem jaz ali pa se sama zaposlila. Zadnji trije dnevi izgledajo takole: ob 6h mama odide, ob 6.15 pa začne čivava lajati ali "piskati" (kot volk, tako da se da na visoko točko in dvigne glavo in spušča piskajoč glas). Enkrat sem jo ignoriral 10 min, ampak ni prenehala. Potem sem šel tja, jo vzel s sabo in sva skupaj nadaljevala spanec. Drugi dan me je to že malo razjezilo, ampak sem itak moral kmalu vstati in nisem delal takega problema-sem pač vstal 15 min prej. Danes pa je bilo res katastrofa. Pol ure po tem, ko je mama odšla, je čivava začela lajati kot še nikoli. Jaz sem šel tja, zakričal naj bo tiho in da je lumpa ter usmeril časopis proti njej (udaril je nisem, normalno), odšel nazaj, čez 10 min je začela piskati, pa sem spet šel in enako storil (šel nazaj spat), tokrat sem močno povzdignil glas in jo primil ter dal v njeno posteljico in jo pokril, od koder se ni ganila, pol ure kasneje pa je spet začela (okoli 7h) Takrat sem šel tja, spet vzdignil glas, šel proti njej (ona je spustila par kapljic od strahu), jo primil in vzel k sebi v posteljo.
Je imel kdo podobne probleme? Posledica česa bi lahko bili? Kako naj ga rešim?
Hvala!