Tema: začasne posvojitve

[TYASHY]

lanabela prav imaš ker bi se tudi mami in ati navadila na kuška un ga sploh ne bi  mogli dati stran

[TYASHY]

no ali imate kakšne podatke???

[andreja]

Pokliči na kako društvo in povprašaj. Tukaj pa ne more nihče namesto tebe vrtet številčnico

Bodo že sami preverli situacijo in ti psa dodelili ali ne.

Sicer maš eno temo, kjer iščejo vsaj začasen dom za Rex-a.

[husky_girl]

Upam da ne boš to narobe vzela, ker ne mislim nič slabega, samo je pa velika razlika med psom in hrčkom. Lepo da si dobro skrbela za hrčka, ampak pes bo od tebe rabil veliko več pozornosti in energije kot hrček.
Na splošno je veliko takih, ki se skoraj v tla mečejo doma, da bi si izsilili psa, ko pa ga dobijo pa po kakšnih dveh mesecih rata problem ga ven vozit, ker je mraz, dež in tako naprej. Sploh če tvoji starši niso čiso za psa, lahko vrjetno pričakuješ stalno teženje na temo pelji ga ven, pospravi za njim, ne moreš iti tja in tja, ker kdo bo pa poskrbel za psa...
Če si res pripravljena na vse to, upam da se ti bo želja uresničila in ga boš dobila pa seveda dobro skrbela zanj. Sem pa prepričana, da se bosta tudi starša kmalu navezala nanj, potem bo pa vse malo lažje

[andreja]

husky_girl... Ji bodo že v zavetišču povedali...
In če bo imela tak pristop kot tu na forumu tudi dvomim, da ji bodo psa posodli za leto ali dve... 

[TYASHY]

dopustu sem se pripravljena odpovedati, ker tudi letos najbrž ne bom šla!peljala na sprehod pa psa v dežju že sem.

husky_girl... Ji bodo že v zavetišču povedali...
In če bo imela tak pristop kot tu na forumu tudi dvomim, da ji bodo psa posodli za leto ali dve... 

prosim če mi potem poveš kakšen pristop do teme pa naj imam?

[husky_girl]

Ne vem kaj Andreja misli, ampak meni se zdi, da glih malo bolj resen in malo bolj sebičen, tako da bi najprej pomislila na psa, ne pa nase. Pa saj ti o tem piše že na začetku teme.

[ninci]

Tyashy za tegale: http://www.pesjanar.si/forum/index.php?topic=2775.0 pesjana se je kar nekaj časa iskal začasni dom pa ni bilo odziva. Malo spremljaj "Zavetiščni boks", ker se vsake toliko časa najde kakšen revež brez doma, ki bi mu ga ti lahko omogočila vsaj začasno, v dogovoru z starši seveda.

Lp nina

[Kurja vas]

TYASHY, jaz misli, da si dovolj zrela in odgovorna punca, da bi lahko skrbela in imela psa, toda, če starši niso za to, žal ne bo šlo. Tudi, če bi psa vzljubili in sprejeli je to še daleč od tega, da bodo z veseljem skrbeli zanj, ko tebe ne bo doma. Kdo ga bo vodil ven vsaj 3x na dan, se igral z njim, ko boš v šoli v naravi, na raznih celodnevnih izletih, ko boš čez nekaj let šla na morje s prijatelji, ko boš dobila resnega fanta in ti bo on prva stvar na svetu... Ni pa tako daleč tudi dan, ko se boš osamosvojila, zapustila dom, psa pa mogoče ne boš mogla vzeti s sabo - ostal bo doma vsem v napoto in breme.

Mislim, da je kar prav, da ti starši ne popustijo, ker se, hvala bogu, zavedajo odgovornosti, ki bi jih morali prevzeti. Zato je bolje, da, kot ti predlagajo drugi, najdeš kakšen način za stik s psi, ki bo povsem na tvojih plečih in ti bremena ne bo treba deliti z nikomer.

[majcek]

se ne strinjam poznam tjašo ona bi naredila vse za psa

[majcek]

 
vedi da bo za tjašo pes vedno na prvem mestu

[angie]

Tjaša jaz sem tudi dobila svojega prvega psa za enajsti rojstni dan. črnega labija.  :oIn moram reči, da mi nikoli ni bilo žal za katero od stvari, ki sem se ji morala zaradi njega odpovedat. Smo se pa s starši dogovorili, da je pes izključno moja odgovornost, kar je pomenilo, da sem sama skrbela za sprehode, hranjenje in nego. Ker sem se dogovora držala, tudi mojim staršem ni bilo težko prispevati zanj s finančne plati in v izjemnih okoliščinah poskrbeti zanj. Moraš se pa resnično zavedati, da se boš morala določenim stvarem odpovedat (jutranje poležavanje na primer  )in da življenje s psom niso samo pasji poljubčki in igra ampak tudi resna odgovornost in včasih huda žalost. Ko je moj kuži poginil po pičlih petih letih ( zastrupitev  ) se mi je podrl svet in zaradi njega bom v kratkem postala dr.vet.med. Ko sedaj gledam nazaj vidim, da me je pes naučil odgovornosti in nesebičnosti in da sem zaradi njega postala boljši človek. Mislim, da bi ti res lahko najprej ponudila začasen dom raznim zgubljenčkom, ki čakajo nove lastnike. Kot rejnica bi staršem dokazala da si odgovorna in mogoče bi uvideli, da si sposobna skrbeti za svojega psa. Pa še veliko pasjim dušicam, ki so se znašle v težavah bi pomagala, kar navsezadnje je želja ter cilj vseh nas pesjanarjev.Tudi jaz že 8 let skrbim za najdenčka nedoločljive pasme, ki je bil sprejet pod našo streho 'dokler mu ne najdemo doma' pa se nam je vsem zavlekel pod kožo in postal toplota v naših srčkih. Upam Tjaša, da boš dobila svojo pasjo srečo.

P.S.: Tudi moj resen fant, ki mi je vse na svetu, se je na prvi pogled zaljubil v mojga kužija. Ker če se ne bi, potem najbrž ni dovolj dober zame, ne? Tako da kar bodi brez skrbi.

[TYASHY]

če fant ne bo imel rad tudi mojega psa ga bom pustila ker so mi psi sreča in tudi jaz sem se ža pred 2 leti odločila da bom veterinarka ker imam tudi na splošno rada živali...

[T.M.T]

Sam nekaj .Jaz sme od kar znam govoriti trdila da bom veterinarka...potem pa sem lansko leto delala raziskovalno nalogo o poklicu veterinarja in iskreno povedano vrgla vse v vodo in zdaj grem po vsej verjetnosti študirat biologijo .
Tako,da premisli prvo kaj si predstavljaš pod poklicom veterina...

Drugače pa vso srečo pri kužku.Kdor čaka dočaka

[newfka]

T.M.T, kaj pa te je tako zelo odvrnilo?

Lp

[T.M.T]

Predvsem to,da je možnost da delaš v ordinacije zelo majhna in večina vet. dela ali v farmaciji,klavnicah ali pa v laboratoriju...lahko bi šla ampak ne vem...Zdi se mi,da vsi preveč mislimo,da je veterina samo delo z živalmi...

[TYASHY]

ne poglej. jaz sem slišala (oziroma vem) da je lahko veterinar lahko spezializiran za določeno žival(od maminega sodelavca punca je posebaj za pse) no tako bi bila jaz!!!

[Evarty]

Mah js sm nameravala bit veterinar skori celo osnovno šolo, dokler se nism zbudila in ugotovila,
 da je (zaradi mojega karakterja in strahu pred iglami,etc.) za vse bolše da misel opustim

[angie]

No Tjaša jaz ti lahko iz prve roke povem da biti veterinar najbrž ni niti malo podobno tvojim predstavam. Tudi jaz sem si želela na veterino iz očitnega vzroka- pomagati živalim. No ampak skozi študij ti počasi postane jasno da boš kot veterinar bolj pomagal ljudem kot živalim. Za delo v praksi pa imaš sploh malo možnosti, saj običajno prideš zraven samo, če je tvoj očka/mama/teta/nona tudi veterinarka in te lahko spravi zraven. Specializacija je pa sploh poglavje zase in je v Sloveniji zaenkrat sploh ne moreš opraviti. Pri specializaciji v tujini se pa vedno ustavi pri običajnem problemu - denarju. V glavnem - meni študij veterine ni dal tega kar sem si želela, vendar hvalabogu obstajajo druge možnosti da pomagam živalim in te se trudim kar najbolj izkoristiti. Vsekakor se pred odločitvijo dobro pozanimaj tudi o vseh slabih straneh študija. Če pa se vseeno odločiš zanj verjamem da bomo imeli čudovito veterinarko.

[T.M.T]

Vidiš Angie točno to sem jaz zvedela od veterinarja...in to ni zame to kar hočem jaz.Ampak ok,pustimo to...ne smetimo teme.

[Sanja]

Kaj pa če bi raje prvo poskusila s tem, da greš pomagat v zavetišče? Pes je vsakodnevna odgovornost in tudi tam bi se lahko malo naučila za naprej, pa tudi izkušnje bi si nabrala. Da o tem, da bi naredila nekaj dobrega in koristnega ne govorim.
Tudi starši bi kmalu lahko ugotovili, da si mogoče pa le dovolj odgovorna za lastnega psa. 

[TYASHY]

p.s. smo včeraj sprehajali psička Božota, biu je kastriran! ampak je vseeno tak mali cukrčk!!!

[Neyka]

Tyashy razumem da je bil sprehod prijeten ne pa tudi kakšno vezo ima kastracija z ljubkostjo (cukr) psa?

[andreja]

Jaz tudi ne...

[TYASHY]

malo narobe sam se izrazila.

[TYASHY]

kaj je pa zdaj zakaj pa ni 3 straniprej so bile 3???

[ninci]

Imaš tule: http://www.pesjanar.si/forum/index.php?topic=191.240

Lp nina