Načeloma svojim mladičem ne omejujem stika z drugimi psi - še toliko ne kot Deteljica. Kljub temu pa se iz previdnosti pri veterinarju pozanimam, kakšno je trenutno stanje z nalezljivimi boleznimi na njegovem terenu in se izogibam najbolj popularnim pasjim sekretom. Precepljenost psov se namreč manjša (ljudi ni več strah nalezljivih bolezni, ker ne vedo več kako izgledajo in ker mislijo, da so veterinarji vsemogočni, eni bi radi malo prihranili, drugi pa so nasedli internetnim skrpucalom o škodljivosti cepljenja).
Dobro se še spomnim tiste nagnusne epidemije parvoviroze pred 15 leti, baje je bil en zelo virulenten sev. Takrat je poginilo veliko psov, na našem koncu vsi dobermani in precej rotvajlerjev, tudi odrasli, čeprav so jih zdravili. Takrat je bila Lana ravno toliko stara, da bi morala biti drugič cepljena (prvič je bila cepljena tako mlada, da je malo verjetno, da bi cepivo prijelo). In takrat sem imela enega katastrofalno zanič veterinarja. Ko sem jo pripeljala cepit, je izjavil, da jo bo cepil samo proti kugi, ker da divja epidemija KUGE (!) in bo cepivo za eno samo bolezen bolj prijelo. Tako je ostala necepljena proti parvovirozi in ena smrklja je nalašč spustila k njej svojega mladega rotija, ki je bil že bolan in ona je to vedela. Roti je čez nekaj dni poginil, Lana ni zbolela, čeprav je bila v tesnem stiku z bolnim psom, kako me je bilo pa strah tisti čas inkubacije in kako sem telefonarila po Avstrijskih klinikah kje bi se dalo dobiti gamaglobuline če bi jih rabila pa raje ne bi...Glede na to, da se pri psih od preprodajalcev v zadnjem času pojavlja tako parvoviroza kot kuga, bi bilo nekaj malega previdnosti vseeno na mestu.