FF - psihologija - absolventka
Jaz sem se za študij odločila predvsem iz tega vidika kar me zanima in sem zanemarla to, da po psihologih ni ravno povpraševanja. Jaz sem se tudi tolažila s tem, da bo mogoče drugače do takrat ko končam študij...no, pa ni.
Če bi se še enkrat odločala kam naj se vpišem bi kolebala med psihologijo in medicino, pred štirimi leti pa sem razmišljala še o arhitekturi in pravu (me zanima en kup stvari).
Starejši kolegi pravijo, da so načeloma v roku enega leta skoraj vsi dobili službo - eni so z njo bolj zadovoljni, drugi pa pač manj. Je pa težko dobiti službo, če si se odločil, da boš opravljal službo samo na nekem specifičnem področju (na primer, da bi raziskoval kognitivni razvoj dojenčkov) in drugega nočeš niti pogledati.
Jaz s študijem nisem imela težav, poznam pa tudi eno, ki je statistiko delala 22x (ampak to so že res ekstremni primeri). So me pa razočarali ravno tisti predmeti, ki sem se jih najbolj veselila in presenetili tisti, ki me niso nikoli prej zanimali.
Vaje in seminarji so obvezni, prve dve leti imaš precej sprotnega dela s poročili o vajah, seminarskimi in projekti, v vsakem naslednjem letniku je pa tega manj.
Fantje so na oddelku "ogrožena vrsta" - v našem prvem letniku so bili 4 fantje in nekaj čez 50 punc.
Še posebej mi je bilo všeč obštudijsko dogajanje
- razna obštudijska predavanja, ekskurzije v tujino, študentske izmenjave, oddelčni časopis, psihošole itd.