Moja Nina ma dva meseca in pol. Postopoma jo poskušam navajat na to, da je v sobi sama. A mala tako zverinsko tuli in joka, pa sem jo že tolikokrat zaprla v sobo. Pa ni nič boljše.Tud, če odhlačam iz sobe pa da me ne vidi, ko opazi da je sama, četudi vrata niso zaprta joka. Me skrbi, kaj bo ko me ne bo doma, saj živimo v bloku in je to precej neprijetno
Kako pa odreagiraš, kadar jo pustiš samo v sobi in začne tulit? Pustiš, da tuli ali prideš nazaj do nje? Če vsakokrat, ko začne tulit, prideš nazaj, se stvar ne bo izboljšala, kajti mala se je oziroma
te je že naučila, da če se tuli, dobi pozornost.
Če jo boš ignorirala, bo slej ko prej nehala in šele ko bo popolnoma nehala, prideš nazaj in jo pohvališ. Čeprav je iz zavetišča ne bodi preveč zaščitniška. Ji ne boš naredila nobene koristi.
Tole z lajžem in zavetiščem nima nujno nič skupnega. Moja je k meni prišla od dobre vzrediteljice, pa jo je bilo ravno tako strah laježa. Kadar je iz neke smeri slišala lajež, je začela vleči v nasprotno smer. In, če bi se mi revca smilila in bi res šli v nasprotno smer od laježa, bi to postala navada, ki bi jo bilo pri letu ali dveh zelo težko odpravit. Zato sem jo
ZVLEKLA (kako sem grda) v smer laježa in ko je videla, da ni nič hudega, če pes laja, se je navadila in zdaj se nič več ne vznemirja - samo malo pogleda v smer laježa potem pa se dalje ukvarja s svojimi palcami, krtinami,...
Nikoli, ampak res nikoli pa je nisem vzela v naročje, kadar jo je bilo strah! Tudi to bi ji lahko prišlo v navado. Če sva srečali psa in se je videlo, da jo je strah, sem šla do lastnika, vprašala, če smem psa pobožat ali je hud itd. Če je bil pes zelo velik, sem lastnika prosila, da ga da na prostor. Potem sem psa božala in moji prigovarjala: "Lej kako je prijazen, pridi, no, pridi." V večini primerov ga je samo malo od daleč povohala. Ampak tudi to se je spremenilo in zdaj ni težav. Če se kakega psa res boji, naredi 20 ali 50m ovinek.
+1