Malo z zamudo ampak vseeno -. hvala.
Sem na smrt utrujena ampak NADNAVDUŠENA nad vsem kar se je ta vikend dogajalo. Tanja, Alen in ostali so pripravidi dogodek, o katerem lahko vsak ljubitelj pasme samo sanja. Videt preko 50 hrvatičev na kupu je bilo zame res nepozabljivo in od kar sem prišla domov vsak prosti trenutek preživim v bazi, berem Bucove dizertacije in uživam.
Glede na ves trud vložen v res fenomenalno izvedbo tega prvenstva me ful jezi, da so se tujci po večini tako klavrno odzvali. Glede na to, da jih je čakala zastonj hotelska soba, super darilca, predvsem pa ne ravno pogosta priložnost videt toliko psov te pasme na kupu jih je res lahko sram da niso prišli.
Če sem se jaz na tem prventsvu imela super, sta se Šajko in Kiša imele še toliko bolje. Po skoraj treh mesecih prisilnega počitka zaradi moje bolezni, sta imeli končno spet polno dela. Kišica v petek najbrž še ni čisto dojela kaj se dogaja in se je vzorno vedla. Preživela je moje debilno vodenje in našla oba markerja, kljub temu, da sem jo zaradi pomankljivega smisla za orientacijo pošiljala znova in znova na mesta, ki jih je že preiskala. Točke in plasman ji je odneslo oblajanje (kdo bi si mislil
), ampak ji tega nesigurnega nakazovanja res ne morem zamerit, ker ima za sabo vsega skupaj le nekaj treningov, vse z istima "markerjema" (beri moja 12 in 13 let stara bratranca, ki sta se ji zadnje 3 tedne pridno skrivala po šumi).
Na sledi je bila ful pridna, sledila je najlepše do sedaj. Mogoče pa še bo kaj iz naju tudi na sledi.
Moje upanje da bo do tretje preiskušnje - pašnje že malo utrujena in zaradi tega mirnejša se seveda ni izpolnilo in to da nama je ovce uspelo prestaviti od točke a do b skozi vratca je bilo bolj kot ne srečno naklučje. Upam da nam bo čez zimo uspelo kaj trenirati, da naslednjič paša ne bo več adrenalinsko doživetje.
V soboto se je pa začelo. Če sem bila po agilitiju še kar navdušena, po obrambi nisem vedla naj se smejem ali jokam.
Kišica je mela svojo zabavo, ki ne vklučuje oblajanja ali spuščanja.
Ajde, recimo da me ni slišala...
V podobnem stilu je nadaljevala v nedeljo na poslušnosti, kar me je kar malo razp... in definitivno si ni zaslužila drugega mesta. Sodnik je imel milo rečeno čudne kriterije, ker si Kiša niti pod razno ni zaslužila bit druga, Šaj bi pa po moje mogla bit plasirana precej višje.
No ja, podivjana gor al pa dol, Kiša me je vseeno še enkrat znova navdušila. Če sem se za trenutek bala, da bo 6 disciplin zanjo vseeno preveč, sem zdaj videla da jih bi z lahkoto oddelala še 6.
Mislim da je dostojna naslednica svoje mame, ki je povsem zasluženo zmagala na tem prvenstvu.
Moj Šajkec pa...
Ovčk nama sicer ni uspelo obvladat, me je pa ful navdušila na poslušnosti in agilitiju. Glede na to da sem vaji naprej in aportiranje zelo na hitro spacala skupaj ravno zaradi tega prvenstva, sem bila ful vesela ko jih je na koncu čisto solidno izvedla in sem bila ful razočarana nad njeno uvrstitvijo. No sej če bi slučajno zmagala še poslušnost bi bla že mal kičasta
, glede na to da ji je šlo super na agilitiju in res povsem nepričakovano na razstavi. To da je dobila BOB na specialki v taki konkurenci, je bil zame (in po moje tudi za vse ostale prisotne) tak šok, da ga sploh ne morem opisat in mogoče mi je ravno zato ta uvrstitev najljubša od vseh, čeprav nima nobene zveze z delom.
Sram naj me bo…
Res je bilo lepo. Videt veteranko Cito za katero lahko rečeš le »bolj star bolj nor«, genialko Miškico, veterana Apota. Vse njihove otroke, vnuke… Videt ogromen sprevod črnih na zaključni slovesnosti in klepetat z ostalimi lastniki.
Za konec si želim samo še to, da bo naslednje prvenstvo čim prej in da nas bo vsaj 2x toliko!