Tema: Vetrne elektrarne

[zoe]

Mladina je objavila peticijo, ki se zavzema za ohranitev Volovje rebri pred graditvijo vetrnic.
Nikogar ne silim k podpisu, preberite si kaj piše na linku, razmislite in se odločite: http://vetrnice.mladina.si/

Vprašanja in odgovori dobrodošli.

lp

[aussie]

Jaz sem vsekakor proti takšnim elektrarnam, še bolj pa proti HE. Oboje namreč močno spremenijo podobo pokrajine.
Se mi zdi, da pri takšnih projektih premalo upoštevajo mnenja ekologov, naravovarstvenikov, biologov,...
Sem pa za jedrsko elektrarno - problem so le jedrski odpadki oz. njihovo skladiščenje.

[Lena]

Sem pa za jedrsko elektrarno - problem so le jedrski odpadki oz. njihovo skladiščenje.

jaz pa mislim da so jedrski odpadki dosti večji problem kot vetrne elektrarne. Vsa Evropa jih pozna, in če se že povsod tako blazno zgledujemo po njih, ne vidim razloga zakaj se tudi tu ne bi.
Prej ali slej bo prišlo do uporabe alternativnih virov in temu se dolgoročno ne bo dalo izognit.

[aussie]

Jedrske odpadke proizvaja tudi industrija, medicina, določene raziskave,...
Se mi zdi, da so ljudje premalo seznanjeni o tem, zato tak strah.

[andreja]

Mene pa še najbolj zanima kaj počnete, da trošite čim manj elektrike.

Nekaj je sigurno res: Kar se tiče porabe elektrike, veternic trenutno ne rabimo. Je dovolj elektrike na razpolago, ampak čez nekaj let, bo Krško treba zapreti.

Vsi pravijo nočem veternic, nočem sežigalnice, nočem odlagališča odpadkov v bližini, vsi pa trošimo in proizvajamo.

Veternica je najčistejša oblika pridobivanja električne energije. Znanje pridobljeno s temi veternicami, ki jih bodo postavili nam bo še koristilo.
Sicer pa tam, kjer naj bi jih postavili ni nič takega, kar bi s temi veternicami pokvarili, razen razgleda. Mislim, da je to nekako egoistično.
Ptičev pa tudi klati z neba kot za stavo. Na Danskem ali v Švici, ki nam je bliže, nobena vrsta ni postala bolj ogrožena zaradi veternic kot je bila prej.
Sicer pa tidu v okna se zaletavajo in še ni bilo peticije proti njim. 

V Angliji je pa recimo kar problem zaradi spuščenih mačk, ki jih lovijo... Gremo podpisat peticijo tudi glede tega? 

Noben se ne buni glede prevoznih sredstev brez katalizatorja ali zaradi kakšnega piknika, ki btw spusti v zrak več dioksinov kot vse švicarske sežigalnice skupaj...

O takih zadeva, ki zadevajo okolje kjer živimo, je potrebno gledat širše. Vse pluse in vse minuse, ampak ne samo novih stvari, ampak tudi tega kar že imamo in se ne zavedamo, ker nas ne zanima. Novo je vedno lažje pljuvat, ker s tem nimamo neposredne izkušnje in navadno je vse kar je novo tudi slabo, oz. bi tako vedno kdo poskušal prikazati.

HE imajo ogromen vpliv na ekosistem, jederska zelo malo (v primerjavi) in če se pravilno poskrbi za odpadke niso noben problem. TE so obupne, čistilne naprave ne preveč v redu (na srečo jih gradijo) in ostanki so prav tako radioaktivni pa se noben ne sekira zanje. To ni dovolj zanimiva tema za v časopise očitno...
Sončne celice po letih uporabe prav tako začnejo sevat.

Veternice pa samo so, majo pač dele ki jih je treba menjavat, zmotijo pogled in sigurno se kak ptič zaleti enkrat na sto let, s tem da se zaleti tudi v kako hišo ali stolpnico... Ne vrti se pa z neko hitrostjo, ki bi boge ptičke presekalo na pol ali jih povleklo v vrtinec brez izhoda.
Noben se ne buni, da imamo premalo zelenih koridorjev... Je pač že vse postavljeno in ni več zanimivo...

Tega je toliko, da se komot napiše obsdežno knjigo..

Gledat je treba celoto in predvsem prebrat tudi kaj, kar piše v strokovni literaturi in ne v časopisu.

[andreja]

Sicer pa a veste kje so bili v časih mlini na veter?
V prekmurju...
Na Krasu niso mogli bit, ker so celega posekali in je bil veter zaradi tega premočan in v Trstu so imeli povsod namontirane štrike, da so sploh lahko hodili...

Definitivno bodo veternice zdaj na krasu zaradi lobijev, svinjarija... Ampak to je naš kapitalizem.

[isla]

Ptičev pa tudi klati z neba kot za stavo.

Sicer proti veternicam nimam nic in tudi peticije ne bom podpisovala ampak vseeno... Problem z ptici ni ta ba bi jih veternice klatile in mlele amapk naj bi jih plašil zvok, ki ga proizvajajo in naj bi se zaradi tega izselile na druga podrocja..

[andreja]

Če lahko živijo zraven železnice, zraven luke (krajinski park Škocjanski zatok!), zraven tovar, oz industrijskih območij, ki so navadno odmaknjene od mestnega vrveža ravno zaradi hrupa in emisij...
Pa še vedno tam živijo.
Najbolj mi je znan primer iz škocjansekga zatoka. To je praktično že v mestu pa ptičev nič ne moti in prihajajo. Na SZ naša krasna luka, na Z Interšpar, na jugu železniška postaja (v mes naš KD), na V železniška proga in hitra cesta, na S,SV pa krasno in predvsem veliko izvennivojsko križišče, krožno...
Važno, da jim ne uničimo njihovega življenskega okolja, ki jim na veliko primanjkuje.

Tudi tiste lesene priprave, ki ropotajo, ko piha veter so navadno brez učinka. Mogoče na začetku pol se pa ptiči z vrha jablane kmetu režijo

[isla]

Tudi tiste lesene priprave, ki ropotajo, ko piha veter so navadno brez učinka. Mogoče na začetku pol se pa ptiči z vrha jablane kmetu režijo

Mislis klopotce?! 
Strinjam se z tem kar si napisala, ampak tu naj bi slo (problematike ptic ne poznam prav dobro), za redke vrste, ki niso ravno navajene ziveti v urbanih okoljih, namrec ne gre za problematiko golobov, vrabcev in sinic ampak npr. za beloglave jastrebe katerih najbrz v kopru ni.  Se pa strinjam, da se bodo na taksen ali drugacen nacin prilagodile, vprasanje je le kaksen davek bo potreben.
Drugace pa mislim, da gre v boju proti vetrnicam za veliko pretiravanja in da bomo to energijo slej ko prej potrebovali. V vsakem primeru se bo nekdo razburjal tako pri hidroelektrarnah, kot pri nuklearkah...

[aussie]

Prebrala sem kar veliko člankov na temo vetrnih elektrarn, vedno več vem tudi o jedrskih odpadkih, ker kolega iz faxa dela na ARAO in nam je razložil zakaj se gre, kakšne probleme imajo z določitvijo kraja, kjer naj bi postavili skladišče,... Tako mi je ta tema zdaj malo bolje znana.
Sem pa še vseeno proti VE, ne samo zaradi izgleda pokrajine (to je najmanj) - predvsem zaradi tega, ker naj bi bil omenjeni del predlagan za zaščiteno območje oz. ekološko območje Nature.
Se mi zdi, da gre v večini primerov samo za $$$$!
Podoben primer je gradnja stadiona v Stožicah. Tam je 1. in 2. vodovarstveno območje, kar pomeni, da se na tem območju ne sme delati nič: ne zalivati vrtov (se pravi črpati podtalnice, ker lahko ogroziš njen nivo), ne graditi, prepovedano je pašništvo, škropljenje... Vsem, ki so imeli tam vrtičke, smo zavrnili pridobitev vodnega dovoljenja, za stadion pa je Slovenija odobrila, da se ožje zaščiteno območje ukine!!!!!!
Dvojna merila - kot vedno... Škoda!

[andreja]

Klopotec ja!   

V Kopru, oz. Škocjanskem zatoku je bilo opaženih 197 vrst ptic, od tega je gnezdilk iz rdečega seznama 14 (tudi slavec), sicer pa 42 opaženih, so pa tudi take, ki se "samo"ustavijo za krajži ali daljši čas.
Bolj poznani: plamenci, ribji orel, mali sokol in sokol selec, sicer je bilo ujed 15 jastreba pa res ne
3 vrste vrabcev...
In na splošno, jih je vsako leto vceč. S tem, da hrup narašča. Gradijo okrog in ljudi je tudi vedno več...

Sej ne da hočem težit, samo včasih so naši strahovi neosnovani in verjamemo tistemu kar preberemo v časopisu brezpogojno.

Podatki so pa iz strani:
http://hinet.si/dopps/projekti/interreg_nrsz/

Luštna stran.

Davki so različni, so vedno, se pa razlikujejo v velikosti
Se strinjam z zadnjim stavkom.

[andreja]

Sem pa še vseeno proti VE, ne samo zaradi izgleda pokrajine (to je najmanj) - predvsem zaradi tega, ker naj bi bil omenjeni del predlagan za zaščiteno območje oz. ekološko območje Nature.
Se mi zdi, da gre v večini primerov samo za $$$$!
Podoben primer je gradnja stadiona v Stožicah. Tam je 1. in 2. vodovarstveno območje, kar pomeni, da se na tem območju ne sme delati nič: ne zalivati vrtov (se pravi črpati podtalnice, ker lahko ogroziš njen nivo), ne graditi, prepovedano je pašništvo, škropljenje... Vsem, ki so imeli tam vrtičke, smo zavrnili pridobitev vodnega dovoljenja, za stadion pa je Slovenija odobrila, da se ožje zaščiteno območje ukine!!!!!!
Dvojna merila - kot vedno... Škoda!

To se pa 100% strinjam. Ampak pol bi bilo traba met drugačno peticijo
In izpostavit druga merila in ne veternic. Sem slišala nekaj o teh lobijih zadaj in so za bruhat! Res.

[Lanabela]

Silno redko podpišem kakšno peticijo, tole pa sem. Zakaj? Nič nimam proti vetrnim elektrarnam, toda gradijo naj jih na že degradiranem prostoru (ob avtocestah recimo) ne pa sredi neokrnjene narave. tisti, ki menite kako so neškodljive, pa samo pomislite, da je do tam, kjer bodo stale treba spraviti tudi težko mehanizacijo za njihovo graditev. Ne gre za neke majhne klopotce. Da o tem, na kako skrajno čuden način so prišli do gradbenega dovoljenja sploh ne govorim.

[isla]

Kako zgradim vetrno elektrarno: http://www.ilbis.com/veter/gradnja.htm   
Sicer pa je tako, tisti, ki so proti trdijo da gre za neokrnjeno naravo in področje, ki bi ga morali zaščititi tisti, ki pa gradnjo podpirajo pa trdijo, da so to področje izbrali zato, ker je v neposredni bližini že avtocesta in še nekaj objektov, ki so naravo že skazili.

[andreja]

Pri izbiri področja je važno vse kaj drugega od degradacije na žalost.

V popolni divjini pa spet ni, vsaj po pripovedovanju moje none, ki je tam živela in kosila travo. Sicer pa najbolje, da nehamo uporabljat elektriko, ker preveč onesnažujemo z njo.
In nehat kurit fosilna goriva, ki so še slabša.

Za tak način življenja je treba nekaj naredit. Sicer se pa sama nebi čisto nič sekirala, če bi zmanjšali porabo. Možnosti je ogromno. Celo kar nekaj je tako preprostih, da ne morem verjet, da nekdo izjavi, da nima denarja za pralni stroj razreda A, ker nima denarja 

Še vedno pa trdim, da je vetrnica še najmanjše zlo pri vsem tem.
Dosti prej so odpadki in ostala potrošniška svinjarija.
Da o "mafiji" od zadaj ne govorimo.

[zoe]

Kolega, ki se že vrsto let ukvarja s ptiči je na našo listo zapisal par dobrih argumentov, ki jih bom zapisala semle.

To, da so vetrnice glasne ste že ugotovili, ampak trditev, da se vrtijo počasi ni pravilna! Hitrost lopate dolge 30 m je 120km/h in te lopate so 3, kakšna je torej možnost, da prideš skozi živ? Danci so opravili meritve in ugotovili, da lahko ena vetrnica ubije tudi 1000 ptic na dan, ta številka se meni ne zdi majhna. Naše vetrnice naj bi bile postavljene na tranzitni poti številnih ptic selivk in ujed. Med njimi so tudi ogrožene vrste.

Druga stvar je, da na tem območju sploh ne bi pridobili dovlj energije. Bom kar citirala besede fizika z inštituta Jožefa Štefana:
"Instalirana moč vetrnic bo 24MW (maksimalna moč ki jo lahko vetrnice dajejo v omrežje). To moč dosežeš s povprečno hitrostjo vetra 15m/s. Povprečna hitrost na Volovji Rebri je 6m/s. Moč vetrnic je povezana s hitrostjo vetra s 3 potenco!!! - po do mače - v povprečju bodo dajale v omrežje moč 4MW - torej 6X manj od moči za katero je plačana investicija.Za primerjavo: krško ima instalirano moč 800MW (in lahko ves čas obratuje s polno močjo, saj le-ta ni odvisna od muhavosti vetra). Termo elektrarna šoštanj- okrog 600MW. Hidro elektrarna Solkan - 20Mw - zadostuje za napajanje Nove Gorice. Slovenija potrebuje povprečno moč 2000 MW.Problemi vetrnic če jih imamo v omrežju preveč:
Potrebno je vedeti dve stvari, ki jih ljudje ponavadi ne ločijo: Treba je zagotoviti trenutno MOČ in pa zadostno ENERGIJO. Energija=moč*čas. Poraba elektrike čez dan niha - podnevi je velika, ponoči pa majhna. Podnevi moraš imeti večjo moč (več energije proizvedeš na časovno enoto), ponoči pa imaš ponavadi preveliko moč in bi bilo najbolje energijo takrat nekam spraviti - vendar se tega ne da (enostavno). In kdaj dajejo vetrnice največjo moč? Ponoči - ko je veter konstanten. Kdaj se jim moč zniža? Podnevi, ko bi jo najbolj potrebovali. Vse te muhavosti vetra je potrebno kompenzirati z drugimi elektrarnami (hidro in plinskimi).Vetrne elektrarne so zelo dobra stvar kjer so razmere zanje primerne - konstanten in dovolj hiter veter, brez sunkov. V Sloveniji takih področij ni."

lp

[andreja]

To da jih ubije 1000 je varianta če bi ali jih dejansko?

Citatu pa čisto verjamem.

[zoe]

S pomočjo laserske mreže so ugotovili, da lahko ena vetrnica ubije do 1000 ptic na dan. Koliko jih pa v resnici pa ne vem.

[andreja]

Pol pa tega ne upoštevam. 

Vidiš tisto o povprečnem vetru pa nisem vedla.
Najprimernejši kraj, če že pa bi bil sigurno tisti, kjer so v preteklosti že bile. 

[Lanabela]

Vic je v tem, da od tistih vetrnic ne bi bilo nobene otipljive koristi - razen za tiste, ki bi spravili mastne provizije v žep ali pa dobili službe (dvomim da bi jih bilo toliko kot obljubljajo, razen v času graditve). Koliko ptic bi se dejansko speštalo na vetrnicah bi videli šele, ko bi bile vetrnice postavljene. Res je, da se ptice, ki so na nekem območju stalno naseljene na motnje navadijo (ali pa odletijo drugam ali pa se speštajo). Selivke pa padajo v past vedno znova in znova. (mestne ptice so se recimo navadile na steklene površine in se zelo redko zaletijo vanje. Če pa slučajno v mesto zaide kakšna jata gozdnih ptičev je pa pravi pokol)
 Elektrike nam zaenkrat tako zelo hudo ne manjka, tudi uvoziti se jo da, če je ravno sila. Neokrnjene narave pa se ne da uvoziti in vzpostavljanje prvotnega stanja je ponavdi veliko dražje kot delanje škode. Pa še to: to da  se na nekem območju kosi še ne pomeni degradacije okolja. Tudi na Cerkniškem polju se kosi.

[andreja]

Kaj ma pa veze košnja z degeneracijo?

[Lanabela]

Degradacijo. Nekdo je malo prej trdil, da narava tam ni neokrnjena  ker se tam kosi.

[andreja]

Jaz ne.
Jaz sem povedala da ni tako bogu za nogu kakor mi je pravla nona, ki je tam živela. Košnja je bila samo tako za zraven...

[Lilit]

Vic je v tem, da od tistih vetrnic ne bi bilo nobene otipljive koristi - razen za tiste, ki bi spravili mastne provizije v žep ali pa dobili službe (dvomim da bi jih bilo toliko kot obljubljajo, razen v času graditve). Koliko ptic bi se dejansko speštalo na vetrnicah bi videli šele, ko bi bile vetrnice postavljene. Res je, da se ptice, ki so na nekem območju stalno naseljene na motnje navadijo (ali pa odletijo drugam ali pa se speštajo). Selivke pa padajo v past vedno znova in znova. (mestne ptice so se recimo navadile na steklene površine in se zelo redko zaletijo vanje. Če pa slučajno v mesto zaide kakšna jata gozdnih ptičev je pa pravi pokol)
 Elektrike nam zaenkrat tako zelo hudo ne manjka, tudi uvoziti se jo da, če je ravno sila. Neokrnjene narave pa se ne da uvoziti in vzpostavljanje prvotnega stanja je ponavdi veliko dražje kot delanje škode. Pa še to: to da  se na nekem območju kosi še ne pomeni degradacije okolja. Tudi na Cerkniškem polju se kosi.

Se popolnoma podpisem pod to.

Vetrnice ja - ampak zakaj ravno tam? Tam ni primernega vetra, pac je interes obcine, pa oddaljene parcele, ki nikomur ne koristijo in so vsi veseli, da jih lahko prodajo... pa zaradi "zelene energije" bodo dobili €€€ iz evropskih skladov. In obljubljena so neka fantomska delovna mesta (koliko ljudi pa rabis za vzdrzevat vetrnice?).

In kdo je rekel, da tam zivijo samo ptice? Kaj pa redkejse rastlinske vrste, pa zuzelke?

Meni se pac zdi skoda narave, pa tudi ce ni nic posebnega, ker je v tem primeru korist samo €€€ dolocenim posameznikom in nic vecjega.

Volovja reber je bila do zadnjega predvidena za Naturo 2000 in so jo dobesedno zadnjo minuto izlocili.

[beno]

jaz pa mislim da so jedrski odpadki dosti večji problem kot vetrne elektrarne. Vsa Evropa jih pozna, in če se že povsod tako blazno zgledujemo po njih, ne vidim razloga zakaj se tudi tu ne bi.
Prej ali slej bo prišlo do uporabe alternativnih virov in temu se dolgoročno ne bo dalo izognit.

Se ne bi čisto strinjala. Pred kratkim sem se pogovarjala z zelo znanim ekonomistom (D. Johnston, nekdanji generalni direktor OECD), ki zelo zagovarja jedrsko energijo. Ker je dejansko edini dovolj učinkoviti vir energije brez izpustov CO2.

[Lanabela]

Kosova protikorupcijska komisija je ugotovila, da ravnanje odgovornih v primeru Volovje rebri "ustreza definiciji korupcije". Podobnik seveda zanika, Kopač, ki je odgovoren za to, da so na skrajno čuden način izbrisali Volovjo reber iz projekta Natura 2000 pa raje sprašuje Kosa, od kdaj se spozna na okoljsko problematiko. Zame je kotupcija korupcija, ne glede na to, na katerem področju se dogaja.

Če bi vetrne elektrarne lahko proizvedle toliko energije, da bi zamenjale nuklearko - ala ti vera. Ampak dajte se raje prej prepričat, koliko bi res dobili od njih. V naših razmerah še zlasti.

Seveda niso glavni problem ptiči ampak celotna življenska združba na tem področju. Samo  ljudem so ptiči všeč in se jim smilijo, tam eni žužki in rožce pa ne.

[Lilit]

Ekola, ce koga zanima:

POHOD NA VOLOVJO REBER

SOBOTA, 7. APRIL 2007 ob 11. uri


V okviru številnih prizadevanj za ohranitev neokrnjene narave Volovje rebri smo se člani Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) in Mountain Wilderness Slovenije (MWS) odločili za pohod na Volovjo reber, ki bo v soboto 7. aprila 2007. Na pohodu se nam bo pridružil različni strokovnjak in nam pojasnil argumente za ohranitev območja najvrednejše narave. Izlet je namenjen spoznavanju z izjemnimi dragocenostmi narave na Volovje rebri. Potrudili se bomo, da vam jih bomo kar najbolje predstavili in da se boste dobro počutili med nami.

Zbirno mesto: ob 11.uri na začetku Ilirske Bistrce, križišče Knežak-Ribnica, parkirišče desno nasproti okrepčevalnice Trnovo (pr' Mateti) – slika spodaj.

Kratek opis poti (2-3 ure hoje):
Iz zbirnega mesta se bomo odpeljali do Bistriške bajte (po 200 metrih zavijemo proti Snežniku, Sviščaki in se po asvaltu peljemo 10,5 km do kaktusa (smerokaz), križišče, kjer na ostrem levem ovinku, zavijemo na makadamsko cesto, po 1,5 km pridemo do Trnovske Bajte - lovska koča na križišču). Tu bomo pustili avtomobile in se povzpeli desno na greben, kjer si bomo najprej ogledali bunker (prinesite svetilke). Pot bomo nadaljevali na Lunjevico (Zob po domače) in na vrh Velike Milonje. Od tu se bomo desno po travniku spustili na Ovce in do velike "antene", 90 m visoke sonde. Tu je začetek Volovje rebri. Nazaj grede se bomo malce spustili po cesti in prečili pod Lunjevico, kjer nas bo pot vodila po italijanski cesti nazaj do avtomobilov.


Zakaj na Volovjo reber?
Volovja reber sodi med najdragocenejša območja ohranjene narave v Sloveniji. Zato ker je to območje izjemne krajinske lepote. Zato ker so tu obsežna suha travišča z izjemno bogatim rastlinstvom in živalstvom. Zato ker je območje del pogorja Snežnika, ki velja za eno najobsežnejših območij z lastnostmi divjine v Sloveniji. In končno zato, ker je tukajšnja združba ptic med najbogatejšimi v državi. Zaradi izjemnih naravnih lepot je bila Volovja reber določena za vključitev v Regijski park Snežnik. Območje tudi izpolnjuje merila za vključitev v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.

Pred dnevi je okoljsko ministrstvo izdalo gradbeno dovoljenje za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri. To je izjemno slaba novica za celotni sistem varstva narave v Sloveniji. Malo katero območje v Sloveniji ima na svoji strani tako dobre naravovarstvene in pravne argumente in tako dobro podporo civilne družbe kot Volovja reber. Odločitev okoljskega ministrstva pomeni jasno sporočilo investitorjem: v Sloveniji ni takšnega območja, kamor se z dovolj pritiska vetrne elektrarne ne bi dalo postaviti. Investitorji so sporočilo vzeli zares: spet se govori o VE na Nanosu, na Goliču, na Vremščici, na Petrinjskem krasu.

Vetrne elektrarne lahko pripomorejo k zmanjševanju toplogrednih plinov. Zato jih države povsod po svetu obilno subvencionirajo, saj je njihova ekonomska učinkovitost skromna. Slovenija proizvodnjo vetrne elektrike spodbuja z zajamčeno visoko odkupno ceno. A postavitev vetrnih elektrarn je smiselna le v primeru, ko je izkoristek vsaj delno opravičljiv in ko poseg ne prizadene najdragocenejše narave. Če ta dva pogoja nista izpolnjena, pa gre dejansko za uničevanje narave pod pretvezo domnevnega varstva okolja.


S prijaznimi pozdravi!


Dr. Gregor Torkar
Predsednik DONDES

[zoe]

Volovja reber zadnjič
Uredništvo Mladina On-line

Zbrali se bomo 9. junija 2007 ob 7. uri pri Trnovski bajti. Ogledali si bomo izjemno krajino submediteranskih suhih travišč, kjer se načrtuje postavitev vetrne elektrarne. Vabljeni.

Zbrali se bomo ob 7. uri pri Trnovski bajti (glej Atlas Slovenije, str. 198 B1, v Ilirski Bistrici zavijete proti Sviščakom; čez slabih 10 km se na grebenu odcepi cesta na levo).

Ogledali si bomo izjemno krajino submediteranskih suhih travišč, kjer se načrtuje postavitev vetrne elektrarne.

V tem času bodo suha travišča v polnem cvetju. Nepozabno doživetje. Letos morda zadnjič brez vetrne elektrarne.

S seboj imejte terensko obleko in obutev. Zložne hoje je za 3 do 4 ure. Vodi Tomaž Jančar. Za dodatne informacije pokličite 041 750 275. V primeru zelo slabega vremena izlet odpade.

http://www.mladina.si/dnevnik/98793/