Nisem sicer še prebrala vseh 68 strani, počasi, vendar vidim da imate temo majhni/premajhni yorkiji, fontanele...
Moram povedat da semo sebno navdušena nad manjšimi yorkiji in sem do sedaj imela Kiko, ki je imela 2,5 kg, Mali, ki celo življenje ni presegla 1,4 kg (hčerkica od Kike) in sedaj imamo Nelly, staro 1 leto, ki ne zleze nad 1,5 kg!
Mali je imela celo življenje fontanelo, le ko je bila še zelo majhna, ji je enkrat ratalo točno tja zadet (rekli smo temu mestu reset tipka) in nam padla v nezavest, a to je bilo prvič in zadnjič. Dočakala je 15 let, njena mamica 17 sicer a tudi 15 je bilo super! Kakor Mali, tako je tudi naša Nelly mičkena in sledila je tempu že omenjene teže (pri treh mesecih 0,6), kar je v bistvu še manj; a se je lepo razvijala in je seveda za nas najlepši kuža na svetu; nepogrešljiv člen naše družine! Edino kar si pri Mali nikoli nisem upala, je bilo imeti mladičke, ker je bila res micana (1,3 -1,4); upam pa da bo Nelly vseeno še malo zrasla in nam bo vsaj enkrat vsem dala ta užitek mladičkov, ki je res fantastičen, namreč pri Kiki smo jih imeli dvakrat, vsakič skoraj vse obdržali... no ostali so okoli nas, v bližini in skoraj v družini, pač ljubezen ne pozna meja, kar pa vsi tu dobro veste!
Mislim da vseeno majhnost ni tisto merilo za občutljivost... temveč geni, odraščanje...
Če bi majhni yorkiji ne bili bolj redkost, bi nas to morda ne toliko prestrašilo;
moje izkušnje so dobre, res pa je, da ko je tvoj, velikost ni pomembna;
yorkiji imajo svojstven, zame čudovit karakter, izgled, obnašanje, pogled...
pa ni važno katere velikosti so!
Tako, moje mnenje!
Se vidimo v soboto!
Ma