Če govorimo o vzgoji pa lahko čisto lepo življenjsko napišem takole.
Pozitivna motivacija npr. je ena super zadeva, ki vedno 'pali' če jo znaš izvajati. Do željenega cilja prideš s psom dejansko nekoliko kasneje, vendar se tukaj absolutno splača zapravljati čas. Vendar nastane težava pri pasmah, ki zelo hitro zrastejo v mogočnega psa in kot je že Slavi napisala se rado zgodi, da lastnika v določenem obdobju pač prerastejo (po moči in po psihi).
Po mojem mnenju je pozitivna motivacija krasna pri vajah sedi, prostor, odpoklic, pri trikcih ... . Ampak, ko pa se zgodi, da pes ogroža svojo varnost oz. varnost kogarkoli drugega ja pa valda mu bom eno prižvižgala in verjamem, da mu jo bo vsak. Če imaš doma kardelo pa imaš dela dosti več. Ker se ne ubadaš samo z enim psom ampak s psi, na katere lahko vplivajo različni dejavniki (gonitev, bolezen, brejost, leglo ... ) Madonca pa še vseeno moji psi ne obstanejo kot kipi, če jim pokažem kriv prst.
Zdaj pa še za nazaj. Ana jaz sem odpisala Slavi na post v katerem piše, da Marshallovo vedenje ni normalno za nemško dogo. Ampak jaz stojim za tem, da je normalno v določenih okoliščinah. In stavek "Da se od Ane ne more pričakovat" ... ni letelo nate osebno kot negativno, ampak v razlago Slavi, da pač ima tudi nemška doga določene izpade, ki pa jih absolutno ona, ki je rojena za delo s psi odpravi dosti, dosti, dosti hitreje kot tisti, ki imajo samo eno nemško dogo.
In res je, da vzreditelji točno vemo s kakšnimi tegobami se bodo lastniki spopadali v prvem tednu, mesecu in letu s svojim psom. Povemo jim tudi način kako mi odpravljamo določene težave, ki pri nas pač funkcionirajo. Nikakor pa se nikoli nisem in se nikoli ne bom vtikala v tvojo vzgojo. Več kot rečt ljudem tako ne moreš.
Verjemi, da si krvavo izborim pol ure na dan, da vsaj delno ohranjam odnos s svojimi psi in malo odpočijem Dejana. Tako da se res nimam časa poglabljat v tvoj način dela s psi. In neupravičena je opazka, da se spuščam v tvoje delo z Marshallom. Spuščam se samo toliko kot se vzreditelj mora in čisto nič več.
Marshall v leglu ni veljal za dominantnega psa, pravzaprav je bilo celo leglo dosti mirno in morda res malo bolj zadržano (beri leno
) kot N leglo. Bili so dosti bolj potrpežljivi in so tudi dosti več spali kot Njeki. Verjetno tudi zato, ker jih je bilo manj. In ko so bili dovolj stari in so se lahko igrali skupaj so se Mjeki dosti prej odmaknili v svoje ležišče kot pa Njeki. Joj kakšni lepi časi so bili to
Slavi in Erika uživajte s svojimi malčki dokler ne gredo v nove domove.