Spela je imela kar precej let, okorg 12. To je za takega psa, (z)mesanega ali ne, kar precej. Spomladi je imela hude probleme s prebavili, zastajanje zolca, spotoma smo nasli se nekaj (tumor) na vranici in zakljucili s praznenjem zelodca, ker jo je, kljub zdravilom drugi dan zacelo napihovat. Ce ne bi ze prej operirali torzije, bi se to verjetno zgodilo takrat. Okrevanje je bilo dolgo in mucno, ce bi slo tako se kaksen dan, bi se verjetno ze takrat odlocila za evtanazijo. Po nekem cudezu se ji je uspelo spravit k sebi ...
Potem je bil nekaj casa "mir", ce se balansiranju med tezavami s kolki, dvema vnetjema mehurja in uses tako rece. Bolj ali manj uspesno smo ves cas nekaj "krpali". Ampak je bila sicer ok, "sto let" stara pac, ampak ok. Prejsnji teden se je spomladanska zgodba ponovila, zvecer se vse ok, zjutraj stala ... Takoj je dobila "vse", 2x sva jo sondirala, je slo na boljse (nekaj malega mi je pojedla iz roke in enkrat smo jo spravili pokonci, da je sla lulat). Pol noci sem prespala pri njej in zjutraj je izgledalo kolikor toliko ok. Pa se je izkazalo, da ni. Okorg poldneva je izbruhala cisto vse kar je pojedla in popila in tudi sicer je bilo stanje vedno slabse, tako da ni bilo sploh kaj razmisljati ...
Po pravici povedano, nisem pricakovala, da bo z mano toliko casa, sploh pri vseh tezavah, ki jih je itak imela (alergija, pa prvo leto torzija, pa oci, pa erlihija, pa srce, ...). Od spomladi naprej mi je bilo kristalno jasno, da se lahko vsak dan zgodi, da bo zadnji in da zal ne bomo mogli raztegnit v neskoncno (ceprav bi kaksno svojo ledvico takoj dala, ce bi bila to moznost ...).
Najhuje je bilo kaksen teden preden se je to zgodilo, ker zjutraj enostavno ni mogla vstat. Zvecer se vse ok, zjutraj pa sem jo nasla na tleh, pri vratih in se ni mogla pobrat. Se vec, niti pokonci je nisem mogla postavit, ker je tace sploh niso drzale. Sicer vse ok - prisebna, risotna, lacna, ... in me je bilo groza, da jo bo treba uspavat tako vso ok, ker pac ne more stat. K sreci so protibolecinske prijele in naslednji dan je ze "veselo" hodila.
Nakup doge ... pasma mi je res ljuba in zato spremljam kaj se dogaja, ampak, ima zal toliko zdravstvenih tezav (alergije, woblerjev sindrom, osteosarkomi, oci, ...) da se v tem trenutku nakup doge slisi kot ruska ruleta. Povprecna zivljenjska doba je dobrih 6 let (velja za vso Evropo - delana je bila raziskava). Katastrofa. Ce bi kupovala, bi me najprej zanimala dolgozivost vseh prednikov in sorodnikov, vse zdravstvene tezave, sele potem izgled.
Nasveta kje vzet psa, nimam. Lahko ti recem le to, da si vzami cas, da dobro prestudiraj rodovnike in se, ce se le da, pogovori tudi z lastniki psov te vzreje in zelim ti veliko srece pri izbiri.