Mislim, da vsak bodoči lastnik ND ve (približno) kako velik bo pravzaprav njegov pes. Tisti, ki se tega ne zaveda, pa že v startu (zame) ni primeren za lastnika. Pasmo mora tudi toliko poznati, da se zaveda, da je to pes, ki je neizmerno navezan in nikakor ni primeren za na ketno (pravzaprav zame noben pes ni primeren za to), sledi svojemu lastniku kot senca in blazno trpi če je sam.
Prav je, da vzreditelj vsakega potencialnega kupca še enkrat opomne, mu pove, svetuje,... Je pa najboljše, da si pridrži pravico odvzema psa, če zanj ne bo primerno poskrbljeno (tako fizično kot tudi čustveno).
Thebi še vedno dovolim crkljanje na kavču (spi rajši na svojem ležišču) - scrkljana baba pač
, skakanja nisem nikoli dovolila (razen na ukaz...), obvezno mi "pomaga" pri kuhanju in gleda v lonce (muca pa sedi na pultu), včasih tudi kaj ukrade z mize (če otroka pustita in nisem dovolj hitra) - če ne doseže ji pa Mandi dol vrže in si delita plen
, pa me to ne moti toliko, da bi ju nadirala. Saj ve kaj je narobe naredila in vedno pride s sklonjeno glavo in repkom mahajočim med nogami (kot bi jo vsak dan 5x tepla
). Pač malo več čistil porabim za čiščenje pulta in slinastih sledi po tleh... To so zame malenkosti, ki spadajo zraven (sploh, če psa crkljaš in razvajaš kot jaz).
Poznam tudi primerke, ki so psa oddali, ker je bilo vedno polno "tac", dlak in peska po tleh,...
Taki ljudje zame niso dobro premislili kaj pomeni imeti psa (ali drugo žival) in ga tudi niso vredni. Čiščenje je pri meni vsakodnevna zadeva, če pa ni časa imam pa rajši "svinjak" ali pa ne spim, kot da bi trpela otroka ali živali, ker nebi imela časa za njihove potrebe (od sprehodov do igre, crkljanja,... zame so to vse potrebe ne samo lulanje na hitro in je mir).
Mislim, da se morajo poleg fizičnih potreb in lastnosti, bodoči lastniki ND zavedati tudi/predvsem čustvenih, duševnih, karakternih... in če jim ena sama plat tega psa ne ustreza, je boljše da si omislijo drugega.
Preveč dolgovezim
lp
T.