čara, včasih to puščanje mladičkov in tekanje vstran enostavno ne pomaga...preverjeno. Moj je imel obraten problem, preveč poln samega sebe, da bi šel za mano in si je raje poiskal lastno zabavo, kar se njega tiče tudi sam sredi livade. Sem tudi sama rekla, ni hudič, da 2 mesečni pes (pri meni 1 teden) ne bo pritekel za nami, smo odrveli 2 človeka, 5 psov, on se je odločil ostat sam, smo se mu skrili, ostali skriti 15 minut, ni trznil, imel je lastno zabavo. Tako da včasih ta teorija tudi pogrne in če so psi prestrašeni, kar Sky očitno je, saj je reagiral kot je reagiral, tudi kaj takšnega ne pomaga.....Pa tudi bradača v torbici si ne znam predstavljati, ker kmalu presežejo kilograme, ki so še nosljivi, pa čist nič tudi to ne pomaga, da bo svet spoznaval od zgoraj, ima lastne tace, naj hodi in naj se sooča na pravilen način.Ko samo slišim za torbice v povezavi s psi, mi kurja polt rata
Saj ni nujno, da že sedaj spozna celi mestni vrvež in vse ostalo.....moji začnejo to spoznavat pri 6 mesecev plus, pred tem zelo postopoma dodajam motnje, da se v vsaki situaciji ne more zgoditi drugače, kot da pride k meni in ni konfliktov med nami. Tudi sprehodov nimam tam, kjer vem, da bodo motnje, se odpeljemo vsak dan z avtom na oddaljene stezice, kjer ni hiš v bližini, kjer so ljudje redkost in tam delamo na povezanosti, nato to selimo v park, vendar delamo in se igramo daleč od stezic, da so ljudje v vidnem in vonjalnem obsegu, niso pa na dosegu par korakov in tako postopoma. Ko jih peljem v malo bolj obljudene kraje, ne sitnarim, da jih ne smejo čohat in se vpikovat v njih, ker pač to se dogaja in prej ko se navadijo, boljše je, ampak....preden pridemo do te faze, je mladiču kristalno jasno kdo sem jaz, kam on spada in da je fajn z mano bit in hodit za mano in da so tuji ljudje in psi le prehodnega značaja. Pazim, da niti enkrat v življenju ne skuži, da lahko zbeži od mene. V bistvu moji psi sploh ne vedo, da obstaja opcija, oditi od mene, ker se to enostavno ne zgodi. Pač, to je moj način dela, ima vsak svojega, pač tisto, kar nekomu prinaša rezultate in pri meni se to obnese, pa ni noben prestrašen, vsi so še preveč polni samih sebe in še vsi so čist dovolj hitro spoznali vse možne zvoke, ampak prioriteta mi je, da pes spozna, da je pri meni varno in da meni lahko zaupa, ko to dosežeš, pa se lahko greš neke igrce s hudimi stresnimi situacijami, pred tem pa je to samo spodkopavanje samega sebe.
Aja, pa še nekaj, več zdrave kmečke pameti v roke, kot en kup kompliciranja.
Pa še glede bradačev, meni je zelo žal, da se v tej pasmi sploh srečujemo s plahimi psi, kar ni njihova lastnost...preverjeno....je samo vzreja, kar je še bolj žalostno.