Samo vseeno se mi zdi tu Tinino razmišljanje na mestu. Kaj ni potem en klik brez nagrade samo zavajanje psa?
Kako se na enojni klik odzivajo psi, ki so bili učeni vse samo z dvojnim klikom?
Na prvo se mi zdi da sem mogoče celo našla odgovor. Nagrada za enojni klik je malo zakasnel dvojni klik, ki mu dejansko potem sledi konkretna nagrada
Odgovor na zadnji odstavek pa pravkar preizkušam.
A mi lahko kdo pove kako bi konkretno naučila psa, ki je dosedaj delal na enojni klik, razlikovat med enojnim in dvojnim klikom? Za enojni klik je namreč neko jasno pravilo kako se to najlažje naredi.. psu vržeš priboljšek, ko te pogleda če mu boš še kaj dal, klikneš, nagradiš ponavljaš in prej ali slej dojame, da mu klikaš za pozornost in da kliku sledi nagrada. Kakšen bi bil pa najenostavnejši način za dvojni klik naučit?
Sedaj sem imela recimo problem, ker me je Jazz gledala, sem kliknila in tisti moment, ko sem kliknila, je ona pogled preusmerila proti moji roki, iz katere po enojnem kliku vendo dobi priboljšek. Sem sicer dvakrat ponovila enojni klik in potem dvojni in nagradila šele po dvojnem, ampak po vsakem enojnem kliku je bila pozornost prekinjena. Res tudi da nisem več vztrajala, ker si nisem na jasnem ali sem bila na pravi poti ali ne in se mi bolj zdi da ne.
Zanima pa me še tole (pa ravno danes sem imela s kolegico eno debato na to temo);
Sistem 1:
Obika učena:shaping.
Prva vaja iz katere izpelješ športno hojo ob nogi je pogled v oči. Iz tegai zpelješ hojoob vodniku ob čimer pes ves čas gleda vodnika v oči. Potem še malo oblikuješ pozicijo.
Sistem 2:
Oblika učenja: Targeting
Prva vaja- naučiš,dase pes z določenim delom telesa dotika tarče (plečka, lice glave). Tarčo namestiš na soje telo. Sčasoma tarčo odstraniš.
Sistem 3:
Targetng do luring
Prva vaja :psa naučiš, da se dotika ali z očmi sledi target sticku ali roki. Le to potem nosiš v poziciji ,ki zagotavlja pravilno pozicijo psa. Sčasoma ukineš target (roko za RO lahko ohraniš).
Ko sem razmišljala prav o vaji poleg in ali jo je bolje učiti na targeting ali shaping (luring me ne zanima), sem začela ugotavljat, da shaping dejansko vsebuje elemente targetinga, s tem da pri čistem targetingu naj bi bila tarča nekaj, kar kasneje umakneš, pri shapingu pa tarča ostane ves čas prisotna?
Npr. če delaš poleg na shaping, so tarče (ki jih nikoli ne umakneš) tvoja leva noga, tvoje oči, čisti shaping pa mogoče pozicija glave in dvigovanje tac?
Dalje potem razmišljam, zakaj bi se pri določenih stvareh človek obremenjeval z nekimi tarčami, ki jih kasneje odmakneš, če lahko narediš tarčenje na tarčo (npr. svoje telo v primeru vaje poleg), ki jo itak nikoli ne rabiš umikat?